Ja, res sem ga.
Bral. Ne pa prebral. Sveto pismo. Zakaj pri štiridesetih? Kako to, če pa sem dobesedno pobegnil iz verouka? Odgovor je čisto enostaven. Če hočeš kaj razumeti, potem moraš to poskusiti oz. se vsaj malo pozanimati o tem.
OK. Tudi to je res, da sem bral sveto pismo v slikah. Hja. Za začetek sem menil, da je to dovolj. Že prve strani so me dobesedno šokirale. Bog je ustvaril človeka kar tako, mislim BTW, nato pa še žensko! Torej, človeka in žensko. To je neverjetno. Menim, da je bil vmes kakšen šovinističen prevajalec. A pustimo to. Toliko jeze, srda, uničenj, kaznovanj, kot je nanizanega v stari zavezi, me enostavno ne pusti ravnodušnega. Žaga, mislim serijo filmov, je amaterska! Končal sem malce pred novo zavezo z zaključkom, da raje berem Danielle Steel!
Ampak to je moje mnenje. Kakšno pa je mnenje 12 letnika? Mojega sina? Danes smo pokopali mojega krstnega botra. Bila sva priča krščanskemu pogrebu. Vsaj tako je rekel župnik. Žal sem že prisostvoval preveč pogrebom, da ni več tiste treme, ko se človek sprašuje, kako se je potrebno obnašati, kako bo v cerkvi, ob grobu ... Ne, danes sem bolj opazoval 12 letnika na tem obredu.
Pravi, da je verjetno že bil na kakšnem pogrebom, a se ne spomni. Tako, da je to bilo zanj prvič. Izrekanje solžalja je šlo brez težav, dasiravno sva verjetno izrekla tudi komu, ki pokojnika ni niti poznal. A, od viška glava ne boli. Sledila je maša. Hmm. 45 minutni obred, ki ga je župnik imenoval krščanski pogreb. Seveda rad grem v cerkev, še posebej, če je zunaj 34 stopinj in nobene sence. Notri prijetno hladno, klopi in relativno skromno okrašeno. Rad opazujem ljudi. Vernike in manj verne. Že prvi njegov vtis je bil vonj, saj je bil takšen specifičen kot npr. V bolnici. Nato žegnana voda. Je pitna, vpraša? Sledi očiščevanje vseh v cerkvi, saj smo se morali vsi spokoriti in očistiti, saj da če želimo pokojniku večno življenje, potem se moramo spovedati najprej mi vsi. Vstajanje, sedenje, križanje, celo sodelovanje publike z amen in kakšnimi kratkimi stavki v obliki: "Bog, usliši nas." Še več vstajanja in molitev ter, vsaj nama, res nerazumljivih besedil. Vmes me sin vpraša, kakš namen je te maše? Mislim, zakaj to delamo? In kaj je kristusovo telo ter kaj v kelihu? In da ima kul oltar. Celo do te ugotovitve je prišel, da bo postal župnik, ko odraste. Ni si edino upal po hostjo, a nič ne de. Ob nekakšnem petju župnika, ki je bilo govorjenje z zavijanjem intonacije, me vpraša tudi, če kot župnik potrebuješ posluh. Do konca maše je še znotraj svetega prostora dejal, da razume, zakaj njegovi sošolci, ki obiskujejo verouk, ne marajo hoditi cerkev. In da bo raje kaj drugega po poklicu. Sledi puščica. Oooooo, lej ati! Zbirajo denar! Boš dal, me vpraša? Seveda ne. To bi bilo hinavsko. In očitno me "puščičarji" že čutijo, ker kar nekako gredo mimo mene. Na poti ven si ne more kaj, da ne bi pomočil prst v žegnano vodo in le tega v usta. Saj je pitna, a ne? Vpraša in odpujsava ven.
Kar je danes ponovno potrdilo moje prepričanje glede vere pa je bilo ob zaključku. Župnik je prebral imensko posameznike in zneske, ki so jih darovali za današnjo mašo. Si predstavljate?! Janez Novak 40 €, sosed Ivan Krajnc 20 €. To mi je pa višek. Res.
Kakorkoli. Strica, krstnega botra, moža in še kaj smo pokopali. V dva enoprostorca sem po pogrebu pomagal znositi vse sveče, ki smo jih ... prinesli. Bo tako teta za nekaj let preskrbljena z njimi. Žalostno. Res. v
Vsaj ni šel v večna lovišča, kot meni neznani lovec pod Stolom, kjer sem zasledil ta napis:
OK. Tudi to je res, da sem bral sveto pismo v slikah. Hja. Za začetek sem menil, da je to dovolj. Že prve strani so me dobesedno šokirale. Bog je ustvaril človeka kar tako, mislim BTW, nato pa še žensko! Torej, človeka in žensko. To je neverjetno. Menim, da je bil vmes kakšen šovinističen prevajalec. A pustimo to. Toliko jeze, srda, uničenj, kaznovanj, kot je nanizanega v stari zavezi, me enostavno ne pusti ravnodušnega. Žaga, mislim serijo filmov, je amaterska! Končal sem malce pred novo zavezo z zaključkom, da raje berem Danielle Steel!
Ampak to je moje mnenje. Kakšno pa je mnenje 12 letnika? Mojega sina? Danes smo pokopali mojega krstnega botra. Bila sva priča krščanskemu pogrebu. Vsaj tako je rekel župnik. Žal sem že prisostvoval preveč pogrebom, da ni več tiste treme, ko se človek sprašuje, kako se je potrebno obnašati, kako bo v cerkvi, ob grobu ... Ne, danes sem bolj opazoval 12 letnika na tem obredu.
Pravi, da je verjetno že bil na kakšnem pogrebom, a se ne spomni. Tako, da je to bilo zanj prvič. Izrekanje solžalja je šlo brez težav, dasiravno sva verjetno izrekla tudi komu, ki pokojnika ni niti poznal. A, od viška glava ne boli. Sledila je maša. Hmm. 45 minutni obred, ki ga je župnik imenoval krščanski pogreb. Seveda rad grem v cerkev, še posebej, če je zunaj 34 stopinj in nobene sence. Notri prijetno hladno, klopi in relativno skromno okrašeno. Rad opazujem ljudi. Vernike in manj verne. Že prvi njegov vtis je bil vonj, saj je bil takšen specifičen kot npr. V bolnici. Nato žegnana voda. Je pitna, vpraša? Sledi očiščevanje vseh v cerkvi, saj smo se morali vsi spokoriti in očistiti, saj da če želimo pokojniku večno življenje, potem se moramo spovedati najprej mi vsi. Vstajanje, sedenje, križanje, celo sodelovanje publike z amen in kakšnimi kratkimi stavki v obliki: "Bog, usliši nas." Še več vstajanja in molitev ter, vsaj nama, res nerazumljivih besedil. Vmes me sin vpraša, kakš namen je te maše? Mislim, zakaj to delamo? In kaj je kristusovo telo ter kaj v kelihu? In da ima kul oltar. Celo do te ugotovitve je prišel, da bo postal župnik, ko odraste. Ni si edino upal po hostjo, a nič ne de. Ob nekakšnem petju župnika, ki je bilo govorjenje z zavijanjem intonacije, me vpraša tudi, če kot župnik potrebuješ posluh. Do konca maše je še znotraj svetega prostora dejal, da razume, zakaj njegovi sošolci, ki obiskujejo verouk, ne marajo hoditi cerkev. In da bo raje kaj drugega po poklicu. Sledi puščica. Oooooo, lej ati! Zbirajo denar! Boš dal, me vpraša? Seveda ne. To bi bilo hinavsko. In očitno me "puščičarji" že čutijo, ker kar nekako gredo mimo mene. Na poti ven si ne more kaj, da ne bi pomočil prst v žegnano vodo in le tega v usta. Saj je pitna, a ne? Vpraša in odpujsava ven.
Kar je danes ponovno potrdilo moje prepričanje glede vere pa je bilo ob zaključku. Župnik je prebral imensko posameznike in zneske, ki so jih darovali za današnjo mašo. Si predstavljate?! Janez Novak 40 €, sosed Ivan Krajnc 20 €. To mi je pa višek. Res.
Kakorkoli. Strica, krstnega botra, moža in še kaj smo pokopali. V dva enoprostorca sem po pogrebu pomagal znositi vse sveče, ki smo jih ... prinesli. Bo tako teta za nekaj let preskrbljena z njimi. Žalostno. Res. v
Vsaj ni šel v večna lovišča, kot meni neznani lovec pod Stolom, kjer sem zasledil ta napis:
Bravo Kralj, ti si Car!
OdgovoriIzbriši