Smo Si Svet Res Sposodili Od Otrok?

Dajte no. Spet nakladanje. Samo se pa fajn sliši, a ne? Tako humano. Odgovorno. Celo skromno. Lahko bi našli še več pridevnikov za stavek, ki ga tako radi izrekamo.

Pa se pogovarjam z bratom. In prijateljem. In debatiramo o tem, da je v naših letih res fino malce migati in skrbeti za zdravje in si konec koncev nekateri to lažje privoščimo kot drugi. In ugotovimo, da so tiste nove savne v tistem klubu res špica, saj so nove in je tak luštno uštimano. Pa me zmoti to, da se v savno odpeljemo z avtom. Zakaj? Kaj tista bližnja, čez cesto ni dovolj dobra? No ja, resda lahko notri naletiš na Francija, kar se mi je tudi zgodilo ampak vseeno. Ne maram uporabljati storitev, do katerih bi prišel z avtom, če imam »cenejšo« alternativo. Pa ne gre za ceno. Ne morem se znebiti miselnosti, da vožnja z avtomobilom onesnažuje okolje in da ga zato skušam uporabljati čim manj. Pa nisem sicer ekološko osveščen. Vsaj ne tak fejst. Ampak tudi majhne stvari pripomorejo k celoti.

Drugi primer je, da je Slovenija majhna in da sploh ni več problem priti do staršev, prijateljev, znancev, prireditev kjerkoli pač so na našem delu kugle. Res ni problem. Ampak včasih že malce pretiravamo. Saj vem, da gre življenje naprej in da bi bili butli, če se ne bi prilagodili »modernim« smernicam. Vseeno. Tarnamo, da je javni prevoz neprilagodljiv, premalo razširjen, predrag,… Menim, da nam ne bi krona padla z glave, če bi najprej obrnili in najprej pričeli z bolj intenzivnim koriščenjem javnega prevoza in posledično se bo le ta izboljšal. Poleg tega se vožnji z avtomobilom ne odrečemo čeprav nas oprostite izrazu »kuzla liže«. Da smo bolj na kratko z denarjem. Tako smo sprejeli za fiksne stroške telefonijo, avtomobil, njegovo napajanje, vzdrževanje,…

Pa saj ni problem samo v avtomobilih. Tudi v smeteh. Poglejmo samo okoli svojih smetnjakov. Z lahkoto najdemo smeti okoli smetnjakov, ki jih nihče ne pobere in odloži na njihovo namenjeno mesto. Potem me pa mimoidoči čudno gledajo, ko se vsake toliko pojavim pred blokom in pometam pločnik, parkirna mesta in takoimenovani ekološki otok. Pa saj so to pogledi odobravanja. Večinoma. Se pa najdejo tudi takšni, ki me podučijo, da za tovrstna opravila plačujemo javne službe. Za crkn't.

Pa tovrstna dejanja  ne počnem zaradi sina. Njegove vzgoje ali zgleda. Zato, ker je konec koncev lepše pogledati očiščene površine, ker se bolje počutim, da nisem spustil več hlapov iz avtomobila kot je potrebno, ker imam boljši občutek, da na tej kugli nisem sam.

In potem imam dostikrat občutek, da sem eden redkih. Saj vem, da nas je veliko, ampak res si želim, da bi nas bilo več. Pa da z rahločutnostjo uporabljamo stavek sposoje sveta od naših otrok.