Veste, da vse izhaja iz iste osnove?
Sem gledal eno oddajo na Discovery-u. So šli ful daleč v vesolje in ugotovili, da jeq vse sestavljeno iz osnovnih elementov. Elementov periodnega sistema. Od cigle, space šutla, do nas. Ljudi.
In potem razmišljam, zakaj nekateri hodimo le v službo, nekateri nekaj ustvarjajo, spet drugi prosjačijo, tretji pa se vojskujejo že rodove. Hecno, a ne? Ampak tako je v svetu žuželk, ostalih živali in tudi ljudi. Zakaj se pa potem eni sekirajo(mo)? A, ni vseeno? Mislim, "from ashes to ashes"?
Trenutno "delujem", delam, ali kakorkoli to imenujem v organizaciji, kjer samo delamo. Nekaj delamo. Sploh se večin ne sprašuje zakaj nekaj počnemo, še manj ali ima to kakšen namen. Nekaterim atomom očitno to ni pomembno. Pa roko na srce meni tudi ne bi bilo, če ne bi imel otroka, kredita in potrebe po bencinu za mojo "kanto" (beri motor). Tako pa sem tudi jaz ovca, ki mora blejati tako, da dobi mesečno plačilo. To ne bo šlo dolgo. Niti pri meni osebno, niti v naši državi. Saj verjamem, da se vedno določeno število ljudi trudi, a kaj, ko mora prepričevati celo kopico ljudi, da skušajo narediti nekaj dobrega, nekaj za skupno dobro.
Potem pa se mrežimo, družimo, parčkamo ... Čeprav za to zadnje še nismo čisto prepričani, da je čisto naravno. Parčkanje. Ali lahko imamo radi več partnerjev, ali lahko imamo radi istospolne, ali smo samotarji. Pa si iz,islimo družbene norme, ali pa nas statistike skušajo prepričati, da se moramo obnašati tako, kot večina. Kaj hitro potem najdemo teorije zarote, da je to zaradi tega, da nas družba, vlade nadzirajo ali vsaj skušajo držati znotraj obvladljivih okvirjev.
Ampak kaj, če se držimo tega, da smo vsi zgrajeni iz enakih, ne istih, elementov? A, ni potem smisel, da se imamo le lepo in da si ne škodujemo?
Nak! Ker nas bi bilo potem preveč.
In potem razmišljam, zakaj nekateri hodimo le v službo, nekateri nekaj ustvarjajo, spet drugi prosjačijo, tretji pa se vojskujejo že rodove. Hecno, a ne? Ampak tako je v svetu žuželk, ostalih živali in tudi ljudi. Zakaj se pa potem eni sekirajo(mo)? A, ni vseeno? Mislim, "from ashes to ashes"?
Trenutno "delujem", delam, ali kakorkoli to imenujem v organizaciji, kjer samo delamo. Nekaj delamo. Sploh se večin ne sprašuje zakaj nekaj počnemo, še manj ali ima to kakšen namen. Nekaterim atomom očitno to ni pomembno. Pa roko na srce meni tudi ne bi bilo, če ne bi imel otroka, kredita in potrebe po bencinu za mojo "kanto" (beri motor). Tako pa sem tudi jaz ovca, ki mora blejati tako, da dobi mesečno plačilo. To ne bo šlo dolgo. Niti pri meni osebno, niti v naši državi. Saj verjamem, da se vedno določeno število ljudi trudi, a kaj, ko mora prepričevati celo kopico ljudi, da skušajo narediti nekaj dobrega, nekaj za skupno dobro.
Potem pa se mrežimo, družimo, parčkamo ... Čeprav za to zadnje še nismo čisto prepričani, da je čisto naravno. Parčkanje. Ali lahko imamo radi več partnerjev, ali lahko imamo radi istospolne, ali smo samotarji. Pa si iz,islimo družbene norme, ali pa nas statistike skušajo prepričati, da se moramo obnašati tako, kot večina. Kaj hitro potem najdemo teorije zarote, da je to zaradi tega, da nas družba, vlade nadzirajo ali vsaj skušajo držati znotraj obvladljivih okvirjev.
Ampak kaj, če se držimo tega, da smo vsi zgrajeni iz enakih, ne istih, elementov? A, ni potem smisel, da se imamo le lepo in da si ne škodujemo?
Nak! Ker nas bi bilo potem preveč.
Komentarji
Objavite komentar