Dobrota ni sirota

" Ugotavljam, da vsakič, ko izgubim psa, z njim odide delček mojega srca. In vsak nov pes, ki pride v moje življenje, me obdari z delčkom svojega srca. Če bom živel dovolj dolgo, bodo psi zasedali vse kotičke mojega srca in mogoče bom takrat postal tako dober in ljubeč, kot so oni. " - neznani avtor. Psi so zakon. Pa ptice tudi. Pravzaprav imamo ljudje ljubezni veliko. In dober je ta občutek, ko imaš koga rad in močan je občutek, ko ga izgubiš. Občutek izgube ni uničujoč, saj krepi ravno zato, ker nam je bilo mar, ker smo ljubili. Kar pomnim, se je začelo s Pipijem. Mali, črni pudelj. No ja, verjetno mešanček blizu hiše z dvema mogočnima drevesoma. Brat je takrat lepo skrbel zanj, a bil je premlad odvzet mami. Pes seveda. Nekega dne je zginil in vem le, da je bil na neki kmetiji, kao bolj srečen do smrti pod avtomobilom. Potem smo imeli dva japonska galeba. Hitro se jih je zvrstilo 6 vsega skupaj. Vranko, Pevko, Kika, Jakica, Čriček I in Čriček II. Predzadnji je pobeg...

Kako je res zanimivo, da se stalno potrjuje Einstainova teorija o relativnosti časa. Imam občutek, da se čas krči s starostjo. Starejši kot sem, hitreje teče. Čas namreč. Sem zadnjič zasledil objavo o tem, da je letalo vzletelo na 1. 1., pristalo pa na 31. 12. v preteklem letu. Čisto enostavno, a realno. Kljub temu relativnostnega časa nismo navajeni. Kot že objavljeno, nimam negativnega občutka o tem, da je življenje minljivo. Bi imel, če bi čakal na nekaj kasneje, tako pa nič ne čakam. Živim. In to polno. Še eno leto nazaj je bilo moje življenje veliko težje. Težje zato, ker nisem pričakoval določenih situacij pri teh letih in zato sem imel občutek, da sem sestopil par nivojev nazaj. Danes sem spet v tirnicah, ki imajo jasnejšo pot in uživam v tem. Sem pa vseeno zbegan, saj sem "matematičen" tip, kjer mora biti vse eksaktno. Ne glede na to, uživam v nepredvidljivih situacijah, ki me znova in znova presenečajo. Nisem pričakoval, da bom v upravljanju ljudi doživel toliko ...

No, pa je 10. ali 11. ali ne vem katero smučanje za nami. Ski opening. Družba bivših sodelavcev, ki se je nekaj spremenila, a glavnina ostaja. Spet je bilo odlično. Začne se navadno dan prej in sicer priprave tistih, ki kuhajo. Tokrat sam nisem bil med njimi. Golaž, bečarski paprikaš, bujta repa ... Sem pa spremljal preko FB kolega, ki je sprotno objavljal napredek pri kuhi in s tem dvigoval raisen fiber. Tudi sam nisem zadnjo noč dobro spal. Prvi dan, ki je še vedno dan pred smučarskim dnem je namenjen izmenjavi vseh pametnih in manj pametnih stališč, ki si jih med letom nismo uspeli. Že v kombiju, ker nas je pet, je živahno, letos pa je bilo sicer bolj napeto, ker se vedno najde kdo, ki se še ne sprosti takoj. A današnja tema ni smučanje in druženje ampak samskost. Namreč vsake toliko časa se najdejo prijatelji, ki mi želijo pomagati. Ne vem sicer pri čem, a kot da jih moti, da sem samski. Ne osamljen, ampak sam. Včasih imam občutek, da si je bolje kaj izmisliti, ker se mi pa r...

Res ne vem, kako nam je uspelo ali uspevalo. Namreč homo sapiensu. Ali so imeli res vsi SMART cilje? Točno določene (Specific),  merljive (Measurable), ... saj vsi vemo, kaj pomeni, ne? Ko smo iz ognja prešli na kolo? In naprej? Yeah right. Ne verjamem. Bolj, kot smo "pametni", bolj komplicirano živimo. Danes moramo vsi imeti smart cilje, sicer smo brezciljni, tavamo in ne vemo kje smo. To je kot vera. Vse se da razložiti. Če nimaš cilja, ne veš kje si in kam greš. K'r neki. Pa ne, da ne verjamem, da cilj pomaga. Seveda pomaga. Nisem pa prepričan, da je to naravno. Če ni naravno, določen del populacije uspeva na takšen način, določen ne. Meni ciljna usmerjenost pomaga, da se povzpenjam na družbeni lestvici. Sem pa že prepričan, da to ni moja naravna pot. Ker nimam cilja postati bogataš, prepoznan v družbi, izpostavljen ... Katere cilje pa imam? Ni težava igrati to "igro". Mi gre dobro. Ampak zame je to odločitev kot, če bi stal pred zabaviščnim parkom in se ...

Sem že spet hotel napisati, da je to bilo najboljše poletje. Ampak to sem že lani in predlani. A kaj, ko pa je krasno. Ko so objavili igrico Pokemonov sem komaj čakal, da jo lansirajo tudi v Evropi, ker me je pa res zanimalo, kakšna revolucija pa je zdaj to. In sem dočakal. Jo naložil in videl, da je povprečna grafika s čudnimi japonskimi stvori, mimogrede nikoli nisem maral japonskih risank, le da je zemljevid realen v smislu ulic in okolja. Hmm. Dvakrat sem celo pogledal in enega Pokemona res ujel. Verjetno ti prvega ponudijo, da ne obupaš prekmalu :) Zakaj pa vse to? Ker rad preizkušam. Rad se igram. Tako sem poizkusil različne igrice, portale za samske, Tinder ipd. Kako daleč grem je odvisno od "igre" :) No ja, včasih me to igranje spravi v neroden položaj, ker se pojavim izbrisati ali ker se zahvalim za posamezno igranje. Ampak saj se temu ne smemo čuditi. Jaz sem prejšnji teden svoje "Pokemone" res vse ulovil. Žige Slovenske planinske transverzale. Prvič u...

Sine pravi, da primerjave pa res prikazujem dobro. Vedno kakšna zgodbica. Zakaj to delam? Ker verjamem v zgodbice, ker sem prodajalec in ker težko opišeš nekaj s samim sabo. In tako moram ponovno uporabiti primerjavo, ki jo poznajo tudi ne motoristi. Namreč smet sem motorist! Jupi!! Kako izgleda? Predstavljajte si prvi seks s partnerjem. Ko veš, kako moraš "postopati", a ne veš, kako se bo obneslo, obnašala, obnašal, kako boš kaj izvedel ... veš pa, kako je vse skupaj dobro. Vsaj večinoma. Pozabil Bayerische Motoren Werke (BMW) v sekundi. Joj, kaj sem delal 15 let! Vozil motor za upokojence. Drag, dobro zaščiten, vsi pripomočki, toplo v rit, v roke, glasba ... Pa (skoraj) nič adrenalina. Imam ga štiri dni. Vsak dan ga peljem naokoli. Ja, kot kužeka. In kako je v primerjavi z BMW? Noro dobro. Bolje. Veliko bolje tudi ko 800 R! Kot mlada punca in ne starejša gospa pri seksu. Res da ima starejša dama izkušnje, a vse je predvidljivo in morda nekega strahu ni. Pri mladi pa j...

Nisem več. Motorist. No ja, motorist sem, a brez motorja. Je danes šel od doma. Gospodu sem dal zraven vse. Od olja, GPS-a, ... vse. Živ sem! Sem res potočil solzo, ko sem gledal, kako se nekdo drug odpelje z mojim. A, sem zadovoljen. Grd je bil. Ko sva ga kupovala z mojo. Res grd. Tak, futurističen. A, njej je bil všeč. Meni pa enkrat, ko ga imaš, tudi. Logično. Radio, gretje ročk, tempomat, gretje sedežev, nastavljiv vizir, nastavitev udobnosti vzmetenja ... BMW. Joj! Kakšen snob. Tri BMW-je smo imeli. "Nemška jajca" je vedno dejal moj serviser. A tako ga imam rad. Pleh pička. Ampak res je razred zase. Nikoli več prtljaga kar nekje. Vse zloženo v kovčkih. Od šotora, podmetača spalk, spalk, obleke, obutve. Vse. Pravi motor za dedca 190 cm visokega. Edino, kar nisem dal zraven je moj mp3 player, ki me je zvesto spremljal 8 let. Poleg Slovenije, Italija, Francija, Španija, Portugalska, Andora, Madžarska, Švica, Avstrija, Hrvaška, Bosna, Srbija, Kosovo, Albanija ... Pol...