Ljubezen je ...

Ljubezen je strašna.
Njena mavrica je rdeča.
                     Neža Maurer


NEKDO JE PUSTIL SLEDOVE STOPINJ

v pesku pred hišo.
Ne vem, zakaj je prišel
ne zakaj je odšel.
Nič ni prinesel,
nič ni odnesel.
Bil je in je odšel.
Mislim nanj
in postavljam stopala v njegove stopinje.
                    Neža Maurer


NEKOČ SVA BILA

vsemogočna
in neskončno svobodna.
Danes sva samo to,
kar pač sva.

Odhajam,
kamor ne spadam.
Ostajaš,
kjer ne veš, kaj bi.
Življenjski črti
tvoje in moje dlani
gresta vse bolj narazen.
                    Neža Maurer

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Trofeje

"  troféja   -e ž ( ẹ̑ ) 1. kar se vzame premaganemu sovražniku v znamenje zmage: v sprevodu so nosili zastave, orožje in druge trofeje; trofeje pri primitivnih ljudstvih / vojne trofeje // uplenjena divjad ali kak njen značilni del: v lovski sobi imajo razstavljene trofeje / lovska trofeja 2. kar se da, izroči kot priznanje za zmago ali izreden dosežek navadno na športnem tekmovanju: v omari je imel spravljene pokale, medalje in druge trofeje; boriti, potegovati se za trofejo; osvojiti trofejo / športne trofeje" Bojda smo moški takšni. Da zbiramo trofeje. Če jh ne, potem je nekaj narobe z nami. Ne spadamo v ta svet ali čas. No, pa spet imam. Jaz pa sem mislil, da so ženske nabiralke, moški lovci ... In se mi je posvetilo. Pa saj to je to! Samo, da sem preveč naiven, da bi verjel, da je vse isto, le plen in okolica se je malce zamenjala. Pikantnih podrobnosti ne bom omenjal, ker jih ni. Pa sem vedno mislil, da sem pravi vojak. Hja. Klinac pa tak vojak! Pa saj ne rečem...
Preberite več

Telekomunikacije (Ane Jud)

Joj, kako je bila ta branža meni všeč. Pravzaprav je še danes zelo privlačna. Bolj kot razmišljam, bolj ugotavljam, da je celo tako privlačna, da se za deleže celo ubija. Ja. Morda celo dobesedno. No, meni je bila všeč kot 9 letniku, ki je občudoval strica, ker je bil bojda (še danes nisem sicer prepričan) inženir elektrotehnike. In to celo v Ljubljani, kajti sam nisem iz Ljubljane. In predstavljal sem si, da zna popravljati televizorje. Kako nobel! In tako sem že v drugem razredu osemletke vedel, da bom popravljal televizorje, ko bom velik. No, velik sem že in možnost popravljanja TV naprav sem že tudi imel, saj se v žlahti najde veliko takšnih, ki mislijo, da so me poslali na študij v Ljubljano seveda zaradi popravljanja televizorjev. Da pa ne bo pomote, sem celo uspešno popravil televizor ali dva na sicer svojsvten način. Ponavadi je bilo dovolj vzeti WD-40 iz atijeve garaže, malce posšpricati in poskusiti uspešnost "posega". Kakorkoli. Kot 37 letni fant sem v telekomunika...
Preberite več

Evo, pa sem. V novi službi namreč.

Ahhh. Kak je fajn. Res. Nisem mogel (ne morem) verjeti, kako paše sprememba. Nov zagon, drugo okolje, druga poslovna kultura,…   Saj vem, katere stvari, no ja vsaj del, niso pošlihtane tako, kot bi morale ampak vseeno. Ljudje so odprti. Verjetno enako kot v prejšnji službi ampak tukaj me še ne poznajo in ljudje niso tako preračunljivi. In, ko vidim intuziazem v njihovih očeh me potegne. Koga ne bi? Res, to je tak fajn in bomo rasturali. Sploh pa so stvari, katere sem želel in zahteval v prejšnji službi tukaj že uresničene in se uporabljajo. Ljudje smo res ovce. Mislimo, da so vse firme kot naša. Pa ni res. Ne glede na strahove je prostor pod soncem za nas. Intuziaste. Žal mi je samo kolegov, ki imajo potenciale in vztrajajo   v okolju, ki ni več zdravo. NI! Razumem pa, da imajo druge razloge, kot so krediti,… To ni fajn. Ahh. Tak mi je fajn. Sem se slišal s kar več bivšimi sodelavci vmes in šel na pijačo in kot rečeno oseb ne pozabimo nikoli. Nikoli. Ampak prepričan sem, da razumejo, d...
Preberite več