No, pa smo tam. Tam, kjer ni muh

Sem vedel, da boli. Pa v bistvu ne tako, kot sem mislil. Samo drugačen občutek je. Zanimivo pa je, da so ljudje, za katere ne bi dejal, opazili.

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

(Dodana) vrednost ali zakaj nam je Bog dal možgane

Sva gledala s svojo drago National Geographic včeraj in sicer "Deadliest animals in India". In ugotovila, da ima neko manjše mestece v Indiji 18 mio prebivalcev. Kul, a ne? Devet Slovenij. Mi pa se gremo politike, filmske zvezde, kmetovalce,... Vse. Še bolj kul. Pa me vpraša draga, zakaj nam je Bog dal možgane. Zakaj nam je Bog dal možgane? Hja. Kot navadno sem takoj zagrabil in kot najbolj pameten samec takrat v sobi, no ja če ne štejem naše Nimfe, skočim in zagrabim kost. Pametujem, da smo res smešni, ker se zavedamo, da smo zavedna bitja. Klobasam vse polno visokozvenečih dokazov, razlag in teorij, nakar se zalotim. Pravzaprav me je zalotil Jaki, to je ta naša nimfa, ko se je začel razburjati še on. Bilo me je sram. Sram, da sem zadnje čase nemočen. In pol klobasam. Zakaj? Ker sem razočaran nad nami. S temi možgani nekateri ustvarjajo tako lepe stvari, nekateri pa služijo(mo) plačo z dodano vrednostjo, čeprav nič ne ustvarjamo. Kupimo za 80, prodamo za 100. No, saj še zrav...
Preberite več

No, pa sem!

Magister. Ekonomskih znanosti. Se dober sliši? Hja, kaj pa vem. Sem eden tistih, ki sem nalogo pisal pet let. Ker ni težava narediti izpite, ampak zaključiti. Kot zaključevanje prodaje. V zadnjih letih, mislim da v desetih, odkar pišem blog se je veliko spremenilo. Rodil se mi je sin, ločil sem se, ponovno poročil, zamenjal dve službi,... Hecno! Moja lektorica je zelo vesela. Veseli so bili tudi na fakulteti in mi zato prisodili čisto devetko. Samo, kaj naj s tem? Jaz se ne znam it tega. Še težje je. Sem sem pa prijavil za moderatorja oz. napovedovalca na radiu. To sem že počel in to mi je bilo všeč. Samo to ni po PS-u. Dobroto še vedno širim, ampak bolj previdno, saj ti danes ljudje, ki te poznajo škodujejo, če ti ne pomagajo. Sam pa nič ne smeš storiti. Res smo smešna družba. Kako smešna? Z ženo sva bila v Švici. Tako pridni ljudje. Tako zavedni državljani. Tako prijazni. Mi smo bili pridni v bivši Jugoslaviji. Danes ne več. Žal. Tako bojimo se presežkov. Kakršnikoli presežkov. Danes...
Preberite več

Ni blog

No, pa imam. Mir namreč. Zdravo, Vidim, da je "delovalo". A ne glede na to, ne bom napisal blog ampak peer to peer. No ja, roko na srce sem vmes vseeno moral napisati nekaj tudi na blog. Sam večkrat zadeve poizkusim, da vidim odziv. Kinestet. Vedno sem bil. V nedeljo sva šla že zgodaj nazaj, saj mi preveč negativne energije ne koristi najbolje. Pripravil sem kosilo, ki je njegovo najljubše. Potato with cumine. Njami! Učenje družbe. Ali okolja. Nekaj pač. Ne da se mu. Razmišljati. In potem klobasa. Ne! Bučnice luši. Kar nekaj govori. Sam ne more verjeti. Ampak vseeno mi je. Saj se uči zase. Ves teden je bil obarvan starševsko, saj sem ga vsako jutro dostavil pod Šmarno goro in bil je vesel, saj se je zaradi zgodnjega prihoda udeležil celo posebne jutranje delavnice. Prav užival je. Odšel celo v knjižnico in si sposodil knjigo pesmi, ki jih še mora recitirati za zaključek bralne značke. Prav odraslo se počuti, ko po pouku z avtobusom sam gre k nam in naredi vse potrebno za šolo...
Preberite več