No, pa smo tam. Tam, kjer ni muh

Sem vedel, da boli. Pa v bistvu ne tako, kot sem mislil. Samo drugačen občutek je. Zanimivo pa je, da so ljudje, za katere ne bi dejal, opazili.

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Na planincah ...

Slika
... mi gre na k... Reklama mislim. Sem igral 13 let tamburico in 4 leta kitaro in večkrat prepeval z mamo tudi to pesmico. Kul je bilo! Res. Ampak ta reklama, mi pa najeda. Vsi lepi,  narava, Petračeva (ta mi je bila vedno všeč), skratka vsi. In ne moti me to, da so pesmico izkoristili tujci. Ne, ne. Sploh ne. Ampak je tako naivna. Al neki. Pojdite v hribe in videli boste. Kaj že? Črnega močerada, pajka, divje koze in celo svizce. Majke mi! In to ne tistega, ki zavija čokolado, ker ta je drugačen. Čisto ta pravega. Sramežljivega in hkrati radovednega. Včasih se celo želi postaviti kot gospodovalnega. V dolini sedmerih jezer sva ga videla. In je samo najin. Ga najdete?
Preberite več

(Dodana) vrednost ali zakaj nam je Bog dal možgane

Sva gledala s svojo drago National Geographic včeraj in sicer "Deadliest animals in India". In ugotovila, da ima neko manjše mestece v Indiji 18 mio prebivalcev. Kul, a ne? Devet Slovenij. Mi pa se gremo politike, filmske zvezde, kmetovalce,... Vse. Še bolj kul. Pa me vpraša draga, zakaj nam je Bog dal možgane. Zakaj nam je Bog dal možgane? Hja. Kot navadno sem takoj zagrabil in kot najbolj pameten samec takrat v sobi, no ja če ne štejem naše Nimfe, skočim in zagrabim kost. Pametujem, da smo res smešni, ker se zavedamo, da smo zavedna bitja. Klobasam vse polno visokozvenečih dokazov, razlag in teorij, nakar se zalotim. Pravzaprav me je zalotil Jaki, to je ta naša nimfa, ko se je začel razburjati še on. Bilo me je sram. Sram, da sem zadnje čase nemočen. In pol klobasam. Zakaj? Ker sem razočaran nad nami. S temi možgani nekateri ustvarjajo tako lepe stvari, nekateri pa služijo(mo) plačo z dodano vrednostjo, čeprav nič ne ustvarjamo. Kupimo za 80, prodamo za 100. No, saj še zrav...
Preberite več

No, pa sem!

Magister. Ekonomskih znanosti. Se dober sliši? Hja, kaj pa vem. Sem eden tistih, ki sem nalogo pisal pet let. Ker ni težava narediti izpite, ampak zaključiti. Kot zaključevanje prodaje. V zadnjih letih, mislim da v desetih, odkar pišem blog se je veliko spremenilo. Rodil se mi je sin, ločil sem se, ponovno poročil, zamenjal dve službi,... Hecno! Moja lektorica je zelo vesela. Veseli so bili tudi na fakulteti in mi zato prisodili čisto devetko. Samo, kaj naj s tem? Jaz se ne znam it tega. Še težje je. Sem sem pa prijavil za moderatorja oz. napovedovalca na radiu. To sem že počel in to mi je bilo všeč. Samo to ni po PS-u. Dobroto še vedno širim, ampak bolj previdno, saj ti danes ljudje, ki te poznajo škodujejo, če ti ne pomagajo. Sam pa nič ne smeš storiti. Res smo smešna družba. Kako smešna? Z ženo sva bila v Švici. Tako pridni ljudje. Tako zavedni državljani. Tako prijazni. Mi smo bili pridni v bivši Jugoslaviji. Danes ne več. Žal. Tako bojimo se presežkov. Kakršnikoli presežkov. Danes...
Preberite več