Dobrota ni sirota

Nisem ga našel. Hotela. Pravzaprav ga sploh nisem iskal. Saj sploh ne vem ali se nahaja na Cresu oziroma Lošinju. Ampak niti ni pomembno. Sine je bil tam v preteklosti. Nerezine pa sem. Našel namreč. Hja, ni bilo neke sparine zjutraj. Celo malce rosilo je. 13 stopinj. In opran motor. Z vključenim gretjem sedeža in ročic sem se vseeno zelo dobro počutil, kaj se ne bi, saj sem imel na sebi jet-ko. Odprto čelado. Ahh, kako je to fajn! GPS me je fino vodil, le v Reki se mu vedno neki sfuzla. Preveč odcepov in revež ne sledi več. Stara se. A, je fajni! Tudi ko malce zabluzi, se znajdeva. Ker se poznava in zaupava. V Brestovo pridem ravno, ko odpelje trajekt. Glede na predsezono ni drugega kot počakat uro in pol. Sendvič, ki sem si ga pripravil zjutraj in čaj sta zamotila čakanje. Njami! Nato pa trajekt. Kako res uživam na trajektu z motorjem. Čeprav ne vidim neke povezave trajekta in motorja. Mislim, jo. Ko greš z motorjem si "zunaj". V avtomobilu si "notri". In na t

Ali kako je bilo z njim v Dalmacijo. Hja. Tako je to. Z motorjem. Vonjaš slabe izpušne sisteme avtomobilov pred seboj in parfume deklet, ki se sprehajajo ob cesti. Ter cvetnega prahu. Še dobro, da nisem alergičen. Lepo! In predvsem brez gneče. In magistralka. Z ovinki. Redko sem šel sam. No ja, niti ne več tako redko. In je noro fajn. Kako sem puščal ovinke za sabo. Tako gladko, brez nevarnosti. Le adrenalin in lepa narava Hrvaške. Komaj sem zdržal en dan brez vožnje. Le z Bratom in njegovima otrokoma. Kaj smo "pridelali" pa v videu. Ne, ne deluje zaradi avtorskih pravic. Ah, j... ga. Sem ga že opral. Motor namreč. Še sebe in potem ... Jutri spet. Nekam na morje. Moram.

Pa ne domača naloga. Niti ne delo od doma. Delo doma. Jp. Pogrešam to. Pa ne, da doma nič ne počnem. Kuham, perem, likam, čistim še vedno. Pravzaprav še več. To mi preprečuje, da ne po... Ampak prodaja stanovanja ne gre in ne gre. Vsaj ne tako hitro kot si želim. In zato nima smisla početi še kaj drugega. No ja, travo sem že pokosil, ampak vsaj kakšno luč zmontirati ali kaj podobnega se pa ne izplača. Prebelil bom vseeno, ker moram zaradi napake. In to bo pomagalo pri prodaji. Pa me je zadnjič "rešil" moj prijatelj in sva imela "misijo" popravila wc kotlička pri njegovi tašči. Joj, kako je pasalo. Pa dvakrat v trgovino in šraufanje, merjenje, prilagajanje ter na koncu ... Prehitro je bilo. Kot prehiter seks. Saj je fajn, ampak a samo to?! Tako hitro?! Sicer me je potolažil, da imava že novo nalogo pri njemu doma, a vseeno. Pa še njegova žena je bila vesela, ker sva se tako hitro odzvala njeni prošnji po pomoči. Ah, ko bi vedeli, kako to pogrešam. Orodje se pok

Sarkozy ukinil šengen na meji z Italijo. Takšen je današnji naslov v Financah. Tudi Združene države Amerike imajo zvezo držav, a ne? Je pa res, da je ta zveza malce starejša. In kot nisem razumel, zakaj imamo v Sloveniji mlado demokracijo tudi nikoli nisem pomislil na to, da je razlika med zvezama Evrope in Amerike. Pa saj, če človek razmisli, vidi da v Evropi nismo enoviti. Saj niti ni namen. Bojda. A, se ni pri nas začelo z EGS (Evropsko Gospodarsko Skupnostjo)? V bistvu le večji trg in to za države, ki so ga potrebovale. Jugoslavija v takratnem času ga ni. Izvoznice kot Nemčija in Francija pa zagotovo. In danes narodi v Evropi niti ne vemo točno, da smo Evropejci. Oz. kaj naj bi to pomenilo. No ja, fajn je, da ni potrebe po potnih listih pri potovanjih znotraj šengena, menjavanje valut, a že to, da nimajo vse članice enotno valuto nekaj pove. Anglija s funtom npr. In (ne)enotna zunanja politika v primeru Libije. Ne, še nekaj časa ne bomo Evropska unija, katero sem si predstavljal.

Res noro! Petek s prijatelji v lajfu, sobota za predjed tek ob idealni temperaturi in spremljavi, za glavno jed pa motoriranje čez prelepo Savinjsko. Kazala je tudi lepa nedelja. Kaj kazala! Bila je. Zajtrk na sedlu. Kamniškem. S prijetno družbo. Do kosila že nazaj. Na fižolu. Z ocvirki. In dobra priprava na izzive tekočega tedna. Še en dokaz, da ne gre na pol. Vse ali pa me ni. Sebičnež. Vem. Ampak mi je tak fajn!

Vse premalokrat se vprašamo, ali delamo prave stvari. Veliko ljudem je pomembno to, da delajo. Dasiravno ne prave stvari. V tem smo Slovenci dobri. Delati. Sem bil na sodišču. Kot priča. In na "zaslišanju" poleg višje sodnice še tajnica. Al neki. Oseba, ki tipka, kar sva se s sodnico pogovarjala. Imajo pa sodobno tehnologijo. PC in dva monitorja. Enega tajnica in drugega na sosednji mizi sodnica, da sproti preverja pišoče se besede. Kakšna potrata našega denarja. Ampak ni edina institucija, kjer se ne sprašujemo, ali delamo prave stvari. V zadnjem času smo se lotili tudi mi in vesel sem, da sodelujem pri tem. Še bolj to, ker kolegi to cenijo. No ja, ne vsi, ker se nekateri počutijo prikrajšane. Ampak ne maram tratenja časa za aktivnosti, ki nikomur ne koristijo. Razen morda za osebne interese. In tudi na tem področju sem vesel, da se name obračajo osebe, ki cenijo odkritost. In res je dober občutek, ko vidiš, da jim je koristilo. Jp. Ne maram zabušantov. Verjetno je le