Delati prave stvari ali delati dobro?
Vse premalokrat se vprašamo, ali delamo prave stvari. Veliko ljudem je pomembno to, da delajo. Dasiravno ne prave stvari. V tem smo Slovenci dobri. Delati.
Sem bil na sodišču. Kot priča. In na "zaslišanju" poleg višje sodnice še tajnica. Al neki. Oseba, ki tipka, kar sva se s sodnico pogovarjala. Imajo pa sodobno tehnologijo. PC in dva monitorja. Enega tajnica in drugega na sosednji mizi sodnica, da sproti preverja pišoče se besede. Kakšna potrata našega denarja.
Ampak ni edina institucija, kjer se ne sprašujemo, ali delamo prave stvari. V zadnjem času smo se lotili tudi mi in vesel sem, da sodelujem pri tem. Še bolj to, ker kolegi to cenijo. No ja, ne vsi, ker se nekateri počutijo prikrajšane. Ampak ne maram tratenja časa za aktivnosti, ki nikomur ne koristijo. Razen morda za osebne interese. In tudi na tem področju sem vesel, da se name obračajo osebe, ki cenijo odkritost. In res je dober občutek, ko vidiš, da jim je koristilo. Jp. Ne maram zabušantov.
Verjetno je le stvar usklajenih pričakovanj. Kot v privatnem življenju. In če pričakovanja niso izenačena, sta lahko razočarana oba. Vsaj eden zagotovo. In tudi to se je zgodilo zadnje čase. A, ne gre. Ne morem biti polovičar. Potem se hitro zgodi, da si v vlogi, ki je ne želiš in kaj hitro jo ljudje očitajo. Tudi zaradi tega sem vesel, da sem izrazil svoja pričakovanja. Reakcija je pa stvar akcije. Jp. Odločitve so težka stvar. In nekateri se ne marajo odločati. Veliko raje imajo, da se odloči okolica oz. drugi. Legitimno. Odločitev pomeni odgovornost. Ampak tako kot ne gre v privatnem življenju, ne gre tudi v poslovnem svetu. Zato se ljudje ločimo v izvrševalce in odločevalce. Najlažje je le delati. Brez razmišljanja o tem ali so to prave stvari.
Res zadovoljen hodim v službo in moram priznati, da mi godi, ker ožji kolegi to opazijo in cenijo. Vsem pa tako nikoli ni po godu :)
Sem bil na sodišču. Kot priča. In na "zaslišanju" poleg višje sodnice še tajnica. Al neki. Oseba, ki tipka, kar sva se s sodnico pogovarjala. Imajo pa sodobno tehnologijo. PC in dva monitorja. Enega tajnica in drugega na sosednji mizi sodnica, da sproti preverja pišoče se besede. Kakšna potrata našega denarja.
Ampak ni edina institucija, kjer se ne sprašujemo, ali delamo prave stvari. V zadnjem času smo se lotili tudi mi in vesel sem, da sodelujem pri tem. Še bolj to, ker kolegi to cenijo. No ja, ne vsi, ker se nekateri počutijo prikrajšane. Ampak ne maram tratenja časa za aktivnosti, ki nikomur ne koristijo. Razen morda za osebne interese. In tudi na tem področju sem vesel, da se name obračajo osebe, ki cenijo odkritost. In res je dober občutek, ko vidiš, da jim je koristilo. Jp. Ne maram zabušantov.
Verjetno je le stvar usklajenih pričakovanj. Kot v privatnem življenju. In če pričakovanja niso izenačena, sta lahko razočarana oba. Vsaj eden zagotovo. In tudi to se je zgodilo zadnje čase. A, ne gre. Ne morem biti polovičar. Potem se hitro zgodi, da si v vlogi, ki je ne želiš in kaj hitro jo ljudje očitajo. Tudi zaradi tega sem vesel, da sem izrazil svoja pričakovanja. Reakcija je pa stvar akcije. Jp. Odločitve so težka stvar. In nekateri se ne marajo odločati. Veliko raje imajo, da se odloči okolica oz. drugi. Legitimno. Odločitev pomeni odgovornost. Ampak tako kot ne gre v privatnem življenju, ne gre tudi v poslovnem svetu. Zato se ljudje ločimo v izvrševalce in odločevalce. Najlažje je le delati. Brez razmišljanja o tem ali so to prave stvari.
Res zadovoljen hodim v službo in moram priznati, da mi godi, ker ožji kolegi to opazijo in cenijo. Vsem pa tako nikoli ni po godu :)
Komentarji
Objavite komentar