Čas, time, zeit, temps, tempo, tiempo



Kako teče. Ma kaj teče. Leti! Spet je leto naokoli in smo smučali. V bistvu še nismo nobeno leto toliko kot letos. Ne glede na vse napovedi. Tuljoti so res face. Naredijo sneg in the middle of nothing. Or green. Čeprav je kolega rekel med rjavim, ne zelenim. Kakorkoli. Bilo je lepo. Sončno vreme vse dni, proge dobro pripravljene, hrane obilo, le komaj smo se zvrstili za kuhanje. Šest dedcev. Kako je fajn. Res smo dobri. In v bistvu se pogovarjamo to, kar se v drugi družbi ne moreš. Nič takšnega. Ali pač. Služenje vojaškega roka ... He he. Pa seveda ne bom vsega povedal. Rad jih imam. Prijatelje. In smo se spraševali, kako bi bilo, če bi se nas šest "borilo" za kmetijo. To oddajo. Težka bi bila. Ker se ne bi skregali, dasiravno se venomer nekaj "štimamo". Ampak dobronamerno. Po šestih letih vemo, kdo ne more kakat pri odprtih vratih, kdo lahko, koga vedno čakamo, kdo naroča pico in to Margerito, kdo je sposoben prinesti pšenično pivo ali pa kdo je najbolj zvest. Prav fajn!

Ampak tako hitro je letos minilo. Brez glavobola, brez pretiranega pitja, z veliko smučanja, sončenja, da se mi zdi, kot da sem sanjal. Ja res!

In preden sem se zbudil, sem prejel SMS. Od Nje. Ker sem, kot moj sin, da vse brišem sproti. In tako danes ne vem, ali sem ga res prejel ali ne. Grrr. Prazen, a z veliko pomena. Zakaj?

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Evo, pa sem. V novi službi namreč.

Ahhh. Kak je fajn. Res. Nisem mogel (ne morem) verjeti, kako paše sprememba. Nov zagon, drugo okolje, druga poslovna kultura,…   Saj vem, katere stvari, no ja vsaj del, niso pošlihtane tako, kot bi morale ampak vseeno. Ljudje so odprti. Verjetno enako kot v prejšnji službi ampak tukaj me še ne poznajo in ljudje niso tako preračunljivi. In, ko vidim intuziazem v njihovih očeh me potegne. Koga ne bi? Res, to je tak fajn in bomo rasturali. Sploh pa so stvari, katere sem želel in zahteval v prejšnji službi tukaj že uresničene in se uporabljajo. Ljudje smo res ovce. Mislimo, da so vse firme kot naša. Pa ni res. Ne glede na strahove je prostor pod soncem za nas. Intuziaste. Žal mi je samo kolegov, ki imajo potenciale in vztrajajo   v okolju, ki ni več zdravo. NI! Razumem pa, da imajo druge razloge, kot so krediti,… To ni fajn. Ahh. Tak mi je fajn. Sem se slišal s kar več bivšimi sodelavci vmes in šel na pijačo in kot rečeno oseb ne pozabimo nikoli. Nikoli. Ampak prepričan sem, da razumejo, d
Preberite več

Pokvarjen želodec

Slika
Te dni jih je kar nekaj zbolelo. Še moj otrok. In vse je udarilo nekam na prebavila. Poleg vročine še driskanje in bruhanje. Ni fajn. Brat ne mara cerkvenih zadev. Sploh ne vem, zakaj se toliko razburja. A, pustimo to. Božič je vseeno Božič. Sva ga "proslavila". Sicer sva malo "zamešala" kdaj se kaj počne, a pomemben je namen. Tako sem na božično noč vse zlikal in namočil fižol. Za prebranec. Naslednji dan, nedelja, je bil najin dan. Odločila sva ga preživeti v hribih in nato na toplem doma. Ratitovec. Je bila najina točka. Krasna gora, še posebej za družine. Upal sem, da ne bo preveč snega. Strah je bil odveč in ne glede na ledeni veter na vrhu sva uživala ob pogledu na Triglav. Evo ga: Kadar hodim imam rad mir. "Dej mi mir" so znane besede. In rad imam to. Zakaj? Ker se toliko misli sprosti v glavi, da takrat težko poleg opazovanja narave sploh še kaj počnem. No ja, hodim že. Kakorkoli, Brat me pozna in ve, da mi to paše in to tudi spošt
Preberite več

Vse to se je dogajalo. Tudi Meni.

Slika
Kakorkoli obrnem, se vsi dogodki odvijajo kot v pesmih. Vem, da sem vedno bil malce melanholičen ali pa zasanjan oz. sem si predstavljal svoje življenje. To še vedno počnem. Tri leta. Odkar nisem nič napisal. Tako pač je. Staram se. Sivi lasje. Vsako juro me spomi bolečina v gležnju, kolenu. V križu ne več odkar telovadim. Ne morem pa verjeti, da se staranje v moderni družbi vidi s tem, da je glava ista, fizika pa ima svojo pot. Sicer nimam mentalno težav s tem, bolj s tem, kar mi kaže sin. Nezavedno. Nenamerno. Po eni strani je svet čedalje bolj plehenk, po drugi pa imajo prav. Seveda imajo prav. Saj bodo nasledili nas. Našo zapuščino. In poslušam Billie Elish. Happier Than Ever. Fenomenalen komad. Speven, kitarce. Besedila pa tako nisem nikoli poslušal. Bah. Ni res. Vćasih jih pa.  Kako to izgleda danes? Star 50 let. Vesel sem, da sem takšen, kot sem, vesel, da imam sina, imam partnerja, v glavnem vse ok. Mi je pa ob pesmih kot Billie Elish všeč to, da ima trenutna generacija enake a
Preberite več