Dobrota ni sirota

Dajte no. Spet nakladanje. Samo se pa fajn sliši, a ne? Tako humano. Odgovorno. Celo skromno. Lahko bi našli še več pridevnikov za stavek, ki ga tako radi izrekamo. Pa se pogovarjam z bratom. In prijateljem. In debatiramo o tem, da je v naših letih res fino malce migati in skrbeti za zdravje in si konec koncev nekateri to lažje privoščimo kot drugi. In ugotovimo, da so tiste nove savne v tistem klubu res špica, saj so nove in je tak luštno uštimano. Pa me zmoti to, da se v savno odpeljemo z avtom. Zakaj? Kaj tista bližnja, čez cesto ni dovolj dobra? No ja, resda lahko notri naletiš na Francija, kar se mi je tudi zgodilo ampak vseeno. Ne maram uporabljati storitev, do katerih bi prišel z avtom, če imam »cenejšo« alternativo. Pa ne gre za ceno. Ne morem se znebiti miselnosti, da vožnja z avtomobilom onesnažuje okolje in da ga zato skušam uporabljati čim manj. Pa nisem sicer ekološko osveščen. Vsaj ne tak fejst. Ampak tudi majhne stvari pripomorejo k celoti. Drugi primer je, da je Sloveni...

Intimna bližina. Dotik. Kot že ničkolikokrat mi je potekla seja. Seja na blogu, ker razmišljam. Ali pa sanjarim. In potem zgine vsa vsebina, ki sem jo umetelno " spesnil " . Ahhh. Ampak v današnjem primeru je bilo to dobro, ker ne vem, če lahko kar vse objavim. Malce samocenzure mora biti : ) Torej. Se mi vsake toliko časa dogaja, da razmišljam o intimi. Pravzaprav je pravi izraz intimni bližini. Kaj mislim s tem? Vem, da nam seka avra ven in kaj jaz vem kaj še, ampak dejstvo je, da ta cona obstaja, a ne? Intimna bližina. A ni zanimivo, kaj se z nami dogaja, ko nekdo " stopi " v njo? A, ni dober občutek? No ja, včasih ne. Včasih zna biti prav zoprno. Pa ne mislim samo sogovornika, ki ga v prehrupnem lokalu zanese in izmenjuje še kaj drugega kot zvok izredno pomembnega sporočila. Mislim na sogovornika, ki ti " ne sede " . Ali pa z mojimi besedami, ki ti " ne diši " . Argh. Se umaknem. Na varno distanco. Vsaj minimalno razdaljo. Samo veste kaj? Um...

No, pa se približuje. Dan koncerta. Tak redko grem na kaj velikega kot so Stonesi, U2ji ali Depeche Mode ali… Ampak   danes grem na DM. Bojda prihajajo po 25 letih k nam?! A, je to res? Nazadnje sem bil na njihovem koncertu na dan terorističnih napadov v Ameriki. Ravno takrat smo se peljali na Dunaj in ne glede na dogodke preko luže je bilo super. Pa sem takrat mislil, da je njihov zadnji album malo mimo ampak vseeno je bilo dobro. Danes ponovno mislim, da je njihov zadnji album res malo mlačen, temačen in sploh ga (še) nisem vzel za svojega. A, vendarle. Ko sem izvedel, da bodo v Zagrebu in na Dunaju sem še malce okleval in nato zasledil, da bodo tudi »doma«. Potem pa normalna mrzlica, da sem začel poslušati vse albume znova in znova, začel z indoktrinacijo sina z DM in priznati moram, da mi je uspelo. Sicer ne vem ali zaradi tega, ker pametnejši odneha ali pa mu je res postala njihova glasba všeč. Vsakič, ko sva s sinom skupaj me prosi, če predvajam koncert Last night in Paris, ker g...

Da ne znorimo! Ja dobro, ne vsi. Ampak vseeno moram malo komentirati. Kot že rečeno sem v fazi menjave službe. In poleg vseh intervjujev, pogajanj, dokazovanj je potrebno čez takoimenovane psihološke teste. Potem pa spet intervju. In te vprašajo kakšni so tvoji hobiji. Hm. Rad poslušam glasbo, jo zbiram, smučam, tečem, kolesarim, rolam, hodim v naravo, predvsem v hribe, vožnja z motorjem, vožnja z avtomobilom, sestavljanje lesenih modelov, rekreativno pitje piva,… Kaj hudiča naj izberem? Kaj sploh je hobi? Kdo določi, kdaj je sestavljanje modelov hobi? A, če sem v društvu? Če porabim toliko in toliko denarja za modele? Časa? Pojma nimam. Ampak na osnovi teh podatkov dobijo informacijo, kakšen si! S temi vprašanji sem se ubadal že nekaj časa nazaj. Ob debatah ob pivu. Kaj kdo počne ne za življenje ampak potem. Popoldne ali pač kadar dopušča čas. Res je zanimivo, kaj vse ljudje tretirajo kot hobi. S čim vse se ukvarjajo. In veliko teh se tudi tolaži. To zadnje mi je bilo najbolj zanimivo...

Ahhh. Kak je fajn. Res. Nisem mogel (ne morem) verjeti, kako paše sprememba. Nov zagon, drugo okolje, druga poslovna kultura,…   Saj vem, katere stvari, no ja vsaj del, niso pošlihtane tako, kot bi morale ampak vseeno. Ljudje so odprti. Verjetno enako kot v prejšnji službi ampak tukaj me še ne poznajo in ljudje niso tako preračunljivi. In, ko vidim intuziazem v njihovih očeh me potegne. Koga ne bi? Res, to je tak fajn in bomo rasturali. Sploh pa so stvari, katere sem želel in zahteval v prejšnji službi tukaj že uresničene in se uporabljajo. Ljudje smo res ovce. Mislimo, da so vse firme kot naša. Pa ni res. Ne glede na strahove je prostor pod soncem za nas. Intuziaste. Žal mi je samo kolegov, ki imajo potenciale in vztrajajo   v okolju, ki ni več zdravo. NI! Razumem pa, da imajo druge razloge, kot so krediti,… To ni fajn. Ahh. Tak mi je fajn. Sem se slišal s kar več bivšimi sodelavci vmes in šel na pijačo in kot rečeno oseb ne pozabimo nikoli. Nikoli. Ampak prepričan sem, da razumejo, d...

Kakorkoli. Danes je bil Ivan na izpitu. Aha. Na ta pravem. Sam ni naredu. Pa saj to ni poanta. Poanta je, da mu je bilo fajn. Res fajn. Samo menda se staram. Eh, sicer pa, če samo en dan prej pogledaš primere vprašanj, potem pa res ne moreš naredit. To, da ni naredu izpita ni to, kar hočem povedati. Zanimivo je bilo to, da ga ljudje vidijo kot »študioznega«. :)))) Res. Sam, veste kaj? Ne vem ali ga je to presenetilo ali celo prizadelo, ga pa izredno zabava. Ves dan se sprehaja z nasmehom na obrazu. Saj, to je dobro, a ne? Ok, ja razen smejalne gube. To itak. Samo v vednost, da boste vedeli, kak tip moškega je :) Sumljivo. Ampak je vesel. No, med učenjem sem spet nekaj naredil, kar ni bilo lepo. Potegnil sem nov album Kent. Pa en starejši Kent in celo The Piano player soundtrack, katerega sem po štacunah iskal več kot eno leto. Shame on me, a? ampak je dober. Dober je. Očitno me je bivanje na Norveškem okužilo. Sicer pa je tudi prijatelj rekel, da so »veldi bra«, kot bi rekli Vikingi No...

Sem bojda v najproduktivnejši dobi življenskega cikla. Cikel je menda zato, ker pol kugle verjame v reinkarnacije, posmrtno življenje, vrnitev v takšni ali drugačni obliki ali eno od podobnih teorij. Moram priznati, da sem očitno bolj slabo produktiven (kar je določeno s količino izdelkov, stvari, narejenih v časovni enoti, proizvodnost; SSKJ). Pri svojih 34 nimam svoje nepremičnine, celo niti ene ne, avta, imam pa motor. Imam tudi samo enega otroka. Sina. Ha! Torej količina ni moja vrlina. No ja, če gledam nazaj, imam še eno ženo, eno ločitev, eno srce,… ampak zakaj vse to potrebujemo? Delam v prodaji in pomemben je plan, pomembna je ponovljivost in razlika v ceni. To se da enostavno meriti, a ne? hudiča, kako smo omejeni v razmišljanju. Po službi se ukvarjamo s hojo po žerjavici, meditacijo, razširjanjem obzorja, iskanju smisla o življenju,… in ko ne spadamo v neko kategorijo si hitro izmislimo svoje merilo in se potolažimo, da smo uspešni. Venomer hitimo, saj bomo menda kaj zamudili...