Objave

(Dodana) vrednost ali zakaj nam je Bog dal možgane

Sva gledala s svojo drago National Geographic včeraj in sicer "Deadliest animals in India". In ugotovila, da ima neko manjše mestece v Indiji 18 mio prebivalcev. Kul, a ne? Devet Slovenij. Mi pa se gremo politike, filmske zvezde, kmetovalce,... Vse. Še bolj kul. Pa me vpraša draga, zakaj nam je Bog dal možgane. Zakaj nam je Bog dal možgane? Hja. Kot navadno sem takoj zagrabil in kot najbolj pameten samec takrat v sobi, no ja če ne štejem naše Nimfe, skočim in zagrabim kost. Pametujem, da smo res smešni, ker se zavedamo, da smo zavedna bitja. Klobasam vse polno visokozvenečih dokazov, razlag in teorij, nakar se zalotim. Pravzaprav me je zalotil Jaki, to je ta naša nimfa, ko se je začel razburjati še on. Bilo me je sram. Sram, da sem zadnje čase nemočen. In pol klobasam. Zakaj? Ker sem razočaran nad nami. S temi možgani nekateri ustvarjajo tako lepe stvari, nekateri pa služijo(mo) plačo z dodano vrednostjo, čeprav nič ne ustvarjamo. Kupimo za 80, prodamo za 100. No, saj še zrav...

Wrong (Depeche Mode)

I was born with the wrong sign In the wrong house With the wrong ascendancy I took the wrong road That led to the wrong tendencies I was in the wrong place at the wrong time For the wrong reason and the wrong rhyme On the wrong day of the wrong week I used the wrong method with the wrong technique Wrong Wrong There’s something wrong with me Cannot be something wrong with me Inherently The wrong mix in the wrong jeans I reached the wrong ends by the wrong means It was the wrong plan In the wrong hands With the wrong theory for the wrong man The wrong lies, on the wrong vibes The wrong questions with the wrong replies Wrong Wrong I was marching to the wrong drum With the wrong scum Pissing out the wrong energy Using all the wrong lines And the wrong signs With the wrong intensity I was on the wrong page of the wrong book With the wrong rendition of the wrong hook Made the wrong move, every wrong night With the wrong tune played till it sounded right yeah Wrong Wrong Too long Wrong (bis) ...

Vrtičkarji (ni)so muslimani

Žena pravi, da zunaj  poka zaradi zaključka svetega meseca. Ramadan? Kaj pa vem. V tem predelu Ljubljane (Šiška) pokajo petarde, frčijo rakete vsake toliko časa. Kadar je kakšna tekma med zdaj bivšimi bratskimi republikami, ob pravoslavnem praznovanju novega leta in nenazadanje ob praznovanju "našega" novega leta. Pa saj ni načeloma nič narobe. Muči me le pojasnjevanje zakaj in kako otrokoma, ker imata vedno znova vprašanja, na katera nimam niti sam odgovora. Bo že bolje, ko bo v neposredni bližini stala cerkev posvečena muslimanski veri. Televizije ne gledamo veliko. Nam pa vsake toliko uspe ujeti novice, ki jih je potrebno razložiti otrokom. Novinarstvo oz. mediji so v konkurenčnem boju in zato se trudijo pokazati vsakršno situacijo na najbolj dramatičen način. Tako smo skupaj z otroci gledali ponovno epizodo rušenja vrtičkarjev, vikendašev iz Črnuč. Glede na to, da sin obožuje bagerje in podobno gradbeno mehanizacijo, je spremljal posnetek z veliko mero zanimanja. Še poseb...

Telekomunikacije (Ane Jud)

Joj, kako je bila ta branža meni všeč. Pravzaprav je še danes zelo privlačna. Bolj kot razmišljam, bolj ugotavljam, da je celo tako privlačna, da se za deleže celo ubija. Ja. Morda celo dobesedno. No, meni je bila všeč kot 9 letniku, ki je občudoval strica, ker je bil bojda (še danes nisem sicer prepričan) inženir elektrotehnike. In to celo v Ljubljani, kajti sam nisem iz Ljubljane. In predstavljal sem si, da zna popravljati televizorje. Kako nobel! In tako sem že v drugem razredu osemletke vedel, da bom popravljal televizorje, ko bom velik. No, velik sem že in možnost popravljanja TV naprav sem že tudi imel, saj se v žlahti najde veliko takšnih, ki mislijo, da so me poslali na študij v Ljubljano seveda zaradi popravljanja televizorjev. Da pa ne bo pomote, sem celo uspešno popravil televizor ali dva na sicer svojsvten način. Ponavadi je bilo dovolj vzeti WD-40 iz atijeve garaže, malce posšpricati in poskusiti uspešnost "posega". Kakorkoli. Kot 37 letni fant sem v telekomunika...

Jaz sem Jaz

Jaz sem jaz odkar živim, čutim, mislim, jem in spim. Jaz imam svoje srce, mamo, očka in ime.   Jaz ne bom nikoli ti. Vsakdo je to, kar se rodi. Tudi kadar se igram, sem le to, kar hočem sam.                                             Zvezdana Majhen  

Smo Si Svet Res Sposodili Od Otrok?

Dajte no. Spet nakladanje. Samo se pa fajn sliši, a ne? Tako humano. Odgovorno. Celo skromno. Lahko bi našli še več pridevnikov za stavek, ki ga tako radi izrekamo. Pa se pogovarjam z bratom. In prijateljem. In debatiramo o tem, da je v naših letih res fino malce migati in skrbeti za zdravje in si konec koncev nekateri to lažje privoščimo kot drugi. In ugotovimo, da so tiste nove savne v tistem klubu res špica, saj so nove in je tak luštno uštimano. Pa me zmoti to, da se v savno odpeljemo z avtom. Zakaj? Kaj tista bližnja, čez cesto ni dovolj dobra? No ja, resda lahko notri naletiš na Francija, kar se mi je tudi zgodilo ampak vseeno. Ne maram uporabljati storitev, do katerih bi prišel z avtom, če imam »cenejšo« alternativo. Pa ne gre za ceno. Ne morem se znebiti miselnosti, da vožnja z avtomobilom onesnažuje okolje in da ga zato skušam uporabljati čim manj. Pa nisem sicer ekološko osveščen. Vsaj ne tak fejst. Ampak tudi majhne stvari pripomorejo k celoti. Drugi primer je, da je Sloveni...

Pridi Bližje!

Intimna bližina. Dotik. Kot že ničkolikokrat mi je potekla seja. Seja na blogu, ker razmišljam. Ali pa sanjarim. In potem zgine vsa vsebina, ki sem jo umetelno " spesnil " . Ahhh. Ampak v današnjem primeru je bilo to dobro, ker ne vem, če lahko kar vse objavim. Malce samocenzure mora biti : ) Torej. Se mi vsake toliko časa dogaja, da razmišljam o intimi. Pravzaprav je pravi izraz intimni bližini. Kaj mislim s tem? Vem, da nam seka avra ven in kaj jaz vem kaj še, ampak dejstvo je, da ta cona obstaja, a ne? Intimna bližina. A ni zanimivo, kaj se z nami dogaja, ko nekdo " stopi " v njo? A, ni dober občutek? No ja, včasih ne. Včasih zna biti prav zoprno. Pa ne mislim samo sogovornika, ki ga v prehrupnem lokalu zanese in izmenjuje še kaj drugega kot zvok izredno pomembnega sporočila. Mislim na sogovornika, ki ti " ne sede " . Ali pa z mojimi besedami, ki ti " ne diši " . Argh. Se umaknem. Na varno distanco. Vsaj minimalno razdaljo. Samo veste kaj? Um...