Meja
Mat'r ščije!. Mislim dežuje. Na televiziji samo zaprte ceste, poplavljena naselja, spet ogrožena Svea. Hm. Ma, sem razmišljal, da kot prvo, nisem pripravljen. Nak. Po moje se mi niti ne da iti in mi je prelepo. Enostavno. Sem menda malo utrujen od tega, čeprav še ne bi smel biti. Pa me to ne obremenjuje. In ravno to me pomirja. Ker sem res zadovoljen. Kot drugo pa sem razmišljal, da sem vedno želel povprečnost, vsakdanjost, predviden način življenja, takšno kot večina. Pa v bistvu sploh ne vem, kdaj sem si priznal, da to res ni zame. Življenje "na ziher" mi ni blizu. Premalo razburljivo. Tudi kredit je dokaz, da rad živim na robu. Mislim, da moramo vsi izkoristiti, kar si lahko nudimo in to čim prej, saj se svet spreminja hitreje, kot si upamo priznati. Tako sem jaz v tem "mode-u" in prva liga mi je. Tak', kak' v Nemčiji! Služba, dom, prijatelji, hobiji ... fajn je. Ta meja. Je pa res, da je zelo tanka. In da je včasih kar težko obstati.