Dobrota ni sirota

Se še spomnite Kalmera? "To je krivica!" je njegov znameniti stavek. In tako se obnašamo Slovenci. Že zgodovinsko se nam godi krivica. Z vsako družbeno ureditvijo, pod vsako oblastjo, z vsakim sosedom, če pa že nič drugega ne najdemo, pa imamo vedno tu še vero za dober razlog. V Avstroogrski smo bili hlapci. V Jugoslaviji pa smo si pravili Švica v malem. In, ko smo pojamrali, so nas drugi narodi spomnili na to, da naj se ne pritožujemo, saj da smo vendar Švica v malem. In se odločimo za samostojnost. Sami. Ker smo bili res prepričani v to, da smo nekakšna Švica. Saj, dokler smo imeli cilj vstopa v Evropsko unijo, je še šlo. Kaj pa potem? Zdaj se spet pritožujemo. Za tiste, ki iščejo krivce, naj spomnim, da smo sami krivi.V zadnjem letu sem bolj pozoren na novice ali način podajanja le teh. Iščemo krivce za vse povprek, iščemo razloge, zakaj se določene stvari ne moremo izvajati, kako je težko spremeniti stvari in še bi lahko našteval. Kot narod nismo navajeni ameriškega

Push/Pull. To je ... Ne vem točno, kako definirati. Wikipedija pravi tako . V bistvu pa gre za to, da sta to dva načina delovanja. Ne vedno povezana. Dogajajo se nam različni dogodki. Nekatere isceniramo sami (pull), nekatere nam "kreirajo" drugi (push). V službi se dogajajo spremembe. Pa saj veste. Spremembe so edina stalnica in podobne floskule. Žal se v naši ožji družbi spremembe dogajajo prepogosto takrat, ko ne vemo kako iz obstoječe sitacije in manj zaradi bistva obsoja podjetja - strank. Kakorkoli. Kar je zanimivo je to, kako se zaposleni na to odzivamo. Ja, ja. Vsak drugače. Lahko pa nas damo v nekaj skupin. Tisti s krediti, tisti s prihranki in jim "služba" ne pomeni osnovni vir dohodka, tisti ki se kar naenkrat vprašajo, če res uživajo v trenutni situaciji in še bi lahko našteval. Za vsako skupino se najde posrečen opis. Kar mi je zanimivo je to, da se danes vprašam, zakaj hudiča ne delam za človekoljubno organizacijo? Glede na kredite bi me moralo skrbe