Dobrota ni sirota

Kako zelo obrabljena fraza. A tudi za to obstaja obdobje, ko drži. Ne le obdobje. Sem poslušal ga. Nino Zidar Klemenčič. O pravu, pravilih, etiki. In reči moram, da mi je všeč. Strinjam se z njo v več stvareh. O tem, zakaj so lahko politiki v Sloveniji upešni dasiravno nimajo integritete. Tudi gospodarstveniki. Ker jim ni potrebno skrbeti za obsojanje v primerih koruptivnih dejanj, poslovno spornih. Kajti lahko bi izgubili ugled, a ga ne. Ker jih nihče ne obsoja. Še vedno te iste vabimo na pogovorne oddaje, sobivajo z nami. Jih ne izločimo. Pa bi morali. Reguliramo praktično vse. To je Slovencem pisano na kožo. V bistvu pravo, zakoni niso minimum temveč maksimum. To pomeni, kar ni prepovedano je tako in tako dovoljeno četudi je moralno ali etično sporno. V bistvu se za zakonodajo skrivamo, da ni potrebno vklopiti razum, etičnost ampak se znova in znova izgovarjamo na zakonodajo. V več državah so v manjših skupnostih izvedli poskuse , ko so umaknili prometno signalizacijo, znake,

Ja, to je nenavadno in redko. V realnosti se nato zgodi to, da se grem tuširat. Ampak res je dober občutek prodati družbo. Podjetje, firmo, posel. Sploh pa ni težko prodati družbo, kjer cenijo strokovnjake. Vsaj lažje. In ponosen sem na njih. Na nas. Nase.

Ne vem ali je res pravi prevod prvi klic. A ko je poklical prvi potencialni kupec motorja, se mi je zdelo, kot da ... Ne znam opisati.  Nisem. Res nisem navezan na stvari. No ja, na motor sem. Pa saj je logično. Bil je zvest ne glede na posamezne muhe tako v Italiji, Španiji, ma Portigalskem, v Švici, v Avstriji, na Hrvaškem in verjetno še kje. Bayerishe motorem werke. Udoben, velik, kot velika limuzina. Ampak je za dva. Hotel sem napisati vsaj za dva. Ne, da ga ne maram več. Ampak ni mi bil všeč na prvo žogo. Kasneje mi je prirasel k srcu. Zaradi vsega, kar sva (smo) doživeli skupaj. Nazadnje s sinom. Hrvaška obala. Super je bilo. Lepo je bilo. Res nas je združeval. Gremo naprej. Hvaležen sem mu.

Pravijo, da se moramo posvetiti naslovu, da pritegnemo bralce. Drži. A, kaj pa če ni namen pridobivati nove bralce? Vse je odvisno od namena, ne? Sam naslov najdem nekje na sredini ali na koncu objave. Razlog je čisto preprost. Ker se ne ravnam z vsebino po naslovu ampak obratno. Glede bralcev pa tako nimam izbire. Ker so izbrani :) Kakšen je seks? Mislim dober seks. Hja. Spet je odvisno ob kakšni priložnosti in s kom. Včasih je dovolj le dobra predigra, spet drugič hiter konec. Vonj, aha ta je meni pomemben. Česar ne maram, pa so stereotipi. Ker tudi tukaj ne delujejo. V zadnjem letu sem potrdil, da me privlačijo na prvi pogled nemogoče stvari. Izzivi. In tako kot v zadnjem obdobju, še nisem užival. Je naporno, ampak takooo polno. Ob poslušanju zgodb kolegov o tem, kako preživljajo čas, mi je topolo, saj počnem to, v čemer jaz uživam in kar nisem nikoli upal, da bi sploh poskusil. Kdaj vidim, da je fajn? Ko spontano žvižgam, se z veseljem zbujam, še rajši ležem zvečer brez težke

Chuck Norris je bojda enkrat dvakrat prišel. Jaz sem moral dvakrat, da sem enkrat uspel. Včasih zadeve res ne gredo same od sebe. Jim moramo pomagati. Moj motor je ranjen. Nekaj ga matra in še serviserji imam občutek ne vedo točno za kaj gre. Malo ABS-a, malo desni zvočnik, pa tempomat. Ahhh.  Ne glede na to, grem po prelomnem in napornem delavniku odločen na morje. Z njim. Sej BMW-eisti tako ne potrebujemo zavor. Res je naporno voziti motor, ko imaš polno glavo drugih misli in vedno se po nekaj prevoženih kilometrih odločim ali obrnem. Včeraj nisem. Moral sem ohraniti misli na vožnjo, da sprostim pritisk vsaj za vikend. Na pol poti do Slovensko Hrvaške meje se spomnim, da nimam s sabo osebnega dokumenta le vozniško dovoljenje. Preutrujen, da naredim dodatnih 100 km, grem naprej. Seveda me na meji ne spustijo naprej ampak se vrnem domov. Z uradnim zaznamkom, ki niti ne vem, kako se uradno imenuje, dokler ne prejmem na dom. Ker sem imel namero nelegalnega prečkanja državne meje. Lahko s

Kaj je najboljše, kar imamo? To, kar zjutraj vidimo v špeglu! Vic? Če bi bil vic, bi bil smeš'n? 21 dni. Ne britja brade. Pravzaprav britja okoli brade. Odzivi? "Kako vam paše." "Kako vas postara." "Je to primerno za direktorja?" "Kako strogi ste." in predvsem: "Ati, pikaš!" Po 21 dneh sem (sva) pustila brke. Ustrašla sva se oba. Sine in jaz. Zdaj razumem policaje. Kako zdržijo s pazduho pod nosom, ne razumem. Razumem, da se za srbečo zadevo skrivajo. Ker si vedno za njo. Kamorkoli se obrneš, so kocine pred tabo. Pod nosom. Še danes, ko sem končno "čist", si brke, brado še kar popravljam. Vedno me je zanimalo, kakšen je občutek, manj kako izgledam. Občutek je ... nikakav! Izgled? Nikakav. To ne pomeni, da spet ne bom enkrat poskusil. Ali dvakrat. Vse najboljše!

Leto dve nazaj sva bila s kolegom v trgovskem centru. Nič nenavadnega. Sva srečala mojega sina. Nič nenavadnega. Pač je bil tam z mamico. So ravno odhajali na dopust. Nič nenavadnega. Ker sem ločen, hodi sin na vsaj dva dopusta. Nič nenavadnega. Ampak. Si predstavljate, da srečate svojega otroka v nakupovalnem centru in ga pozdravite kot znanca, prijatelja, nekoga, ki ga poznate. A v danem trenutku je bil to sicer moj sin, le v drugem "set up-u". To pa je nenavadno. Pa ne zato, ker je dejal, da mu je bedno na dopust, ki ni bil po njegovem okusu. To, da je tvoj, pa v tem trenutku ne moreš nič drugega, kot zaželeti prijeten dopust. Občutek je ... čuden. Nenavaden. Ni fajn! Kar pa hočem povedat je sledeče. Mami ga hoče bolj in bolj navezati nase. Ne stran od mene, očeta, kogarkoli. Le nase. Legitimna želja matere otroka. Ampak on je v srednji šoli. Še tri leta in bo sam. Vprašanje, če samostojen, a narava definitivno skbi za to, da sam. Bodisi na študiju, v prvi službi ...

vzgója   -e ž ( ọ̑ ) 1. duhovno in značajsko oblikovanje, zlasti otroka: ukvarjati se z vzgojo mladine; dosledna, napačna, stroga zgoja; pomen domače vzgoje; vzgoja in izobraževanje / družbena, družinska vzgoja ; državljanska vzgoja ki je usmerjena v oblikovanje dobrih, zavednih državljanov ; estetska, moralna, socialna, verska vzgoja ; spolna, zdravstvena vzgoja ; iron. ta ima pa (dobro) vzgojo slabo je vzgojen, grdo se vede 2. načrtno razvijanje določenih sposobnosti koga za opravljanje kakega dela, kake dejavnosti: vzgoja strokovnjakov / filmska, glasbena, likovna, tehnična vzgoja ; prometna vzgoja 3. načrtno ukvarjanje z rastlinami ali živalmi, da zrastejo, dobijo določene lastnosti: vzgoja novih sort / pravilna vzgoja krošnje ◊ agr. stebričasta vzgoja dreves pri kateri imajo drevesa vse veje enako dolge ; šol. telesna vzgoja učni predmet, pri katerem se s telesnimi vajami, športnimi aktivnostmi prizadeva za razvijanje telesnih sposobnosti in zmogljivosti ♪

Zakaj on? Danes se je začela nova sezona. Baje najbolj izenačena. Samo res! Ko so začeli, v ospredje Ducati, Yamaha, Honda iz ozadja. Kako to? Kar tako. Ampak zakaj navijam zanj, ki je veteran? Ne zato, ker sem tudi jaz "starejši občan". Ker vztraja. In tudi jaz vztrajam.

Veste, da lahko to frazo poguglate? Sem verjel, ne upal, da Google nima odgovora na to. A ga ima. Obstaja več njih. Sem celo razmišljal, da bi poguglal Pogreta juha. Funny, a? Pa me ni zanimalo, kako dolgo lahko jemo jedi iz krompirja, ali morajo biti sveže pripravljene. Ali pa jedi iz gob. Tudi te so bojda zanimive. In sem se lotil znanstveno eksperimentiranja. Krompirjeve jedi, štiri sem pripravil in jih štirikrat pogrel. V štirih dneh. Zakaj štiri? Pojma nimam. Ker sem upal da je to časovno okno, kjer kot samski ne bom ravno poginil do naslednjega srečanja s sinom in me bo vsaj on našel, če se seveda zgodi slabši scenarij. Gobe. Gobe rad nabira moj Brat. In to odlične! Res sem vesel, kadar sem jih deležen. A, morda delujem neodgovorno. S pogrevanjem že pripravljenih sem eksperimentiral po 7 dneh! Zakaj sedem? Ker je pravljično število. In nisem umrl. Še zastrupil se nisem. Hm. Zakaj pa potem to ne drži pri ljudeh? Jaz sem to že naredil. Nekajkrat. Samo, a veste kako naiven sem

Spiderman, Batman, Cat woman, Kapitan Amerika, Iron man, Neverjetni. Popaj, Zagor, Chuck Norris, John Wayne, James Bond, Johnn English, Lara Croft, Ledeni, Super fant, Xena, Lucy. Res jih. Vedno urejeni, frizura kot iz škatlice, srajca še ne gleda izpod pasu, kravata lepo zavezana, in polni energije. Energije. Batman je sicer bil v drugem ali ne vem katerem delu malce utrujen, sicer pa vsi fit in polni energije. Fak! A, so na tripu? Športniki morajo čez dopinško kontrolo, za njih pa nisem prepričan ali velja enako. Zakaj nas silijo s takšnimi idoli? Moramo res že vsi vse delati in se z vsem ukvarjati? Ljudnje delamo marsikaj. Službujemo, ustvarjamo dom, potujemo, kajtamo, skačemo s padalom, hodimi v hribe, motoriramo, vzgajamo, tečemo. Še bi lahko našteval. A nas vse to res veseli? Se nam kam mudi? Moramo res vse poizkusiti? Kaj pa, če bi šlo bolj počasi? Verjamem, da jih veliko to veseli. Mene veseli, da uživam, da sem zadovoljen z dogodki, ker dogodki sestavljajo življenje. Ne

Še pomnite Second space? Morda imam račun. Ampak res morda. Ne vem, če sem se v obdobju te ... aplikacije udeleževal tovrstnih aktivnosti. Sploh ne vem, če še obstaja. Vem, da je kar nekaj podjetij imelo svoj "vzporedni svet". Verjetno za marketinške namene. Pravzaprav ne razumem tudi Bitcoin-e. Mislim, vem le okvirno za kaj gre, a to je to. Ne razumem marsičesa. A kar želim povedati ni v neposredni povezavi z zgoraj omenjenim vzporednim svetom. Po slabem letu moje vloge vodenja družbe sem spoznal marsikaj. Priznam, da nisem veliko pričakoval glede tega, kako bo. Spoznal pa sem, da višje kot si po neki hierarhiji, bolj osmaljen si. Seveda je odvisno od posameznika, a vseeno trdim, da so odgovorni za podjetje že po funkciji obremenjeni z aktivnostmi, kjer je potrebno "pustiti" operativo. Nič narobe. Narobe je, ker moramo biti vodje ljudje z veliko čustvene inteligence. Pa ne me vprašati, kaj točno je, da siravno sem prebral eno knjigo na to temo. Imam svoje mnenj

Me je zadnjič vprašal kolega, če muziko še kaj poslušam. A? Nisem ravno razumel, kaj me sprašuje, dasiravno se poznava od prvega izpita na faksu. Če še poslušam. Ja, seveda. To pomeni poleg poslušanja še urejanje, kreiranje playliste, prenosa na telefon, player za na motor, USB za v avto. Spet drugi, kaj delam. Mislil je poleg "službe". Ker, če poslušam glasbo, to ne šteje. Ker to se ne počne oz. to ne šteje. Kam pa to sodi? Ampak kar hočem povedati morda na prvi pogled ne sodi pod glasbo. Bolj vodenje. Bodisi privatno, bodisi službeno. Čeprav ne razumem, zakaj bi morali to ločevati. Pa ne mislim, da smo vedno obremenjeni s službo. A, kako pazimo na to, ko izrekamo ... pričakovanja. Ne glede na to kje, lahko od sogovornika nekaj želimo. V tem primeru ne smemo pričakovati. V pogodbenem odnosu npr. v službi od kolegov pričakujemo. Ker smo v medsebojnem "pogodbenem" odnosu. Predpostavljeni in podobno. Če zahtevamo smo bodisi v vojski ali pa takšni družbi, kjer ni

Ja, to znam. Znam veliko stvari in to je ena izmed njih. Ni se ravno za hvalit, a mi gre vsaj dobro. Imel sem dve ženi. Obe rad. Še danes, kadar nanese pogovor o njima, govorim ljubeče. Nista niti podobni niti nasprotni, a tako dobri. Druga je bolj razumel kot prva. A to se ne da razumeti. Še sin mi vsake toliko časa reče, da loči, kdaj sem tiho in kdaj sem "uničujoče" tiho. Nimam slabih namenov, le "polnim" se. Tudi mobilni telefon ne moremo nesti s sabo, ko se polni. In tako jaz funkcioniram. Najbolj zanimivo pa je, da v času moje tišine razmislim o glasbi, izzivih o službi in še čim. Ne znam več stvari hkrati početi. To je moja težava. Eno po eno. Tišino sem menda doživel doma. Menda zato, ker v danem trenutku tega ne veš. Sami smo odgovorni za to, da na to odreagiramo. Jaz vem, da imam s tem težavo, zato ne želim s tem škodovati nikomur več. Opravičujem se vsem, ki so to doživeli. Res ni nalašč. To je kot bolezen. Ali kot alkoholiziranost. Ni fajn. Vem.

Na stojalu v wc. Sem divji, a ne? Pravi dedec! Danes bil pri bivših kolegih. Prejšnja služba. Nikoli se nisem pretirano ukvarjal s preteklostjo. Ali imel težav s preklaplanjem na novo okolje, družbo.  Moj prijatelj je še vsaj eno leto hodil v menzo študentskega doma na kosila. Na študentske bone, čeprav sva bila že zaposlena. In on celo ni bival v študentskem naselju. Tam sem bil jaz. V znani šestki. Tristodvanajst. Šest let. Je pa tam z mano žural. In v tistem času hodil tudi na kosila. No ampak, ko sem študentski dom zapustil, nisem več bil v menzi. Ne na kosilu ali pa na žurih. To je bilo za mano. Željan sem bil novega lista knjige, ki jo piše življenje. Spomnim se tudi obdobja služenja vojaškega roka. Častniška šola, kjer smo kot prva generacija imeli dvakrat dnevno dodatne kondicijske treninge. To je bilo nekaj zame, povprečnega športnika. No ja, že z nekaterimi ekstremnimi podvigi, kot je maraton Celje - Logarska dolina. Več kot 80 km! Kakorkoli. V času služenja sem p

Sem dobil nalogo. Domačo nalogo. Kako sem kupil prve cigarete. Še danes jih imam rad. Ne kadim veliko. Na sistematskih, managerskih pregledih mi dobro pregledajo pljuča, ker želim. In dokler kadim toliko, dokler tečem, hodim v hribe, je vse ok. Kot da ne bi. No ja, to zadnje si jaz razlagam. Sicer pa si lahko mislite kako je, ko greš na gastroskopijo, pregled prostate in pregled sečevoda. Zanimivo. Ampak, kako sem začel. Morda res z učenjem, da vlakec dela ču, ču, a to ne štejem. Ker sem znal le puhati, ne inhalirati. Kot Clinton. V drugem letniku faksa sem delal na prvi komercialni televizijski postaji kot študent. Seveda sem imel termine večinoma ponoči in čez vikende. Od treh popoldne do petih zjutraj. Ker pa je hrana zame ljubezen, nisem ravno dolgo zdržal brez. To je bil čas, ko se je kadilo še v zaprtih prostorih. Ne vsepovsod, a vendarle. Na Šmartinki so kadili na hodniku. Pisarniška oker miza s prepolnimi pepelniki, smrdelo je in družilo. Ob neki priložnosti sem izdavil, da

Bemti! Staram se. Pa ne le zato, ker se ne spomnim, če sem že pisal o Depeših. Depeche mode. Ampak ker mi je všeč glasba, ki je za starejše občane. Zeppelini, Depechi, Peral Jam, no ja vsaj ti so zadnje čase izdali nov album in so še živi. Ostale pa že počasi "kuzla liže". Seveda ne Depešev. Ti so še vedno mladi. Čedalje mlajši. Dobri so. Me ne moti niti Martin, ki ga Sine opisuje z ne najbolj možatimi izrazi. David pa je res faca. Kot bi zopet Sine rekel, se obnaša na koncertih, kot da tam posluša koncert, ne pa da ga "izvaja". On med izvajanjem tako uživa, da je nesramno. Nesramno seksi bi rekel, če bi bil ženska. Dolgo časa nisem vedel, kaj je glasba. Saj sem igral tamburico. 13 let. A, glasbe nisem poslušal. Brat je imel tranzistor, pravzaprav kasetar, ki ga je dobil za birmo (zakaj jaz nisem prišel do birme je druga in dooolga zgodba) iz Nemčije. Nemčije! In na njemu je poleg ostalega pisalo AC/DC. To sem bil ponosen, ker ima moj Brat kasetar, ki nosi ime g

Tako začenjava dan. Z vicem. Enim. In ga ne štekava. Ni DNK testa, ki bi dokazoval krvno sorodstvo kot so vici. On ne razume. Kot jaz. In pravi:"Saj stanovanje je lepo, a ne paše v stavbo. Je preveč lepo. Je preveč moderna kopalnica. Ne paše. Ima biserne ploščice. Saj tudi kuhinja je lepa, a miza ne paše ... " Nič ni v redu, a vse je v redu. Prav zmeden je. Več kot 10 dni s sinom. Ne vem, kdo vse je rekel, da ne znam z otroci. A on ni otrok. Je 14+. Vsaj tako je bilo na Dalijevi razstavi. In na smučanju. Sva bila štirikrat v hribih, sva kuhala. Golaž, Pražena jetrca, koline, pekla pecivo. Tudi brez sladkorja. 14+ je star, a uživava kot otroka. Pošasti iz omare sva predelala, ne pa Pošasti na univerzi. Učil se je. Čistil sekret. Kopalnico, sesal, čistil kletko ptiča. Bedel, spal, počival, bral. Vse. Celo dovoli mi nositi kapo za starejše občane. Stisne se k meni, me žgečka. In ve, kdaj sem vesel. Kdaj se le smejim in kdaj sem res vesel. Pozna mojo tišino. Ko smučava razume