Vonj ali voh
Grem scat. Lulat. Na WC. Guess what. Pisoar s plastiko z vonjem ... robid. Ne morem verjet. greš v WC in ne vonjaš več svojega urina, dreka neznanca, temveč vonj po vaniliji, ki je ne dosežeš niti ob kuhanju vanilijevega kolača ampak na WC-ju na časovnem dozirniku. Zanimivo mi je, ker se voham. Svoje telo, ki drugače diši kot včasih. Pravzaprav ima vonj. Če sem realen, smrdim. Vsaj sebi. Včasih nisem. Že, ko se zbudim, smrdim. No ja, morda malo pretiravam, a imam vonj. Ko sem bil majhen, nisem mogel razumeti staršev, zakaj se moramo problačiti v hribih. Danes je drugače. Danes se znojim, danes smrdim. Hormoni. Včasih sem povohal napravo in sem vedel, od kod je. Nemške so dišale. Nemški avtomobili so drugače dišali kot francoski. Za vso elektroniko sem vedel, od kod je. Danes temu ni tako. Tudi proizvajalci avtomobilov so priznali, da uporabljajo lepila, ki imajo sebi lasten vonj. Kakorkoli. Ne morem verjet, ko se peljem s kom v avtomobilu, ki ima osvežilec zraka. To nima veze z o