Dobrota ni sirota

To mi je bilo pa res vedno hecno. Ljudje si uredijo domove, potem pa so čez teden v službi, preko vikenda pa hitijo na morje, v hribe, na izlete. Pa saj ne, da je s tem kaj narobe. Daleč od tega. Samo včasih pa res ne vem, ali se počutijo doma ... doma. V bistvu sem do študija živel v hiši. A, ne glede na dejstvo, da bom moral v majhno sobico, katero konec koncev moraš deliti še s cimrom, sem si vedno želel v Ljubljano. Ne Maribor. Hmm. Toliko stran, da sem "na svojem". Da imam svoje položnice. Hja. Položnice so hitro prišle, štipendija kakršna je bila in sem z dodatnim delom prav užival. Sicer nisem šel na Interrail, saj veste tista zadeva, ko si kupil vozovnico za en mesec ali več in preiskal vse kotičke Evrope. Ne. V času mojega študija se je Evropa že začela spreminjati in ni bilo niti več pravega čara. Pa sem vseeno doživel Španijo, Italijo, Portugalsko, Dansko, Finsko, Švedsko in Norveško. Ja, ta je bila dobra. Oni ... se čutijo. Oni doma živijo ne glede na to, da so

A, se ne borimo že za vsako ta drugo žival, da ne izumre? In ustanovimo, bolje iznajdljivi ustanovijo, sklad in potem rešujejo živali. Hja. Pa saj je podobno z lačnimi v Afriki, radiacijsko obsevanimi na Japonskem, bankami, avtomobilsko industrijo in še bi lahko našteval. Z vsemi je podobno. Če jih ne ohranimo, bo šlo vse u k... Ker je preveč odvisnih od avtomobilske industrije, bank, Japonskih proizvodov, naravnih virov v Afriki in konec koncev celotne prehranjevalne verige nevemkaterega tigra. In doma? Pa pri vas? Jaz se trudim porabiti to, kar potrebujem. Yeah right! Bikov drekec. No, ampak res se trudim porabiti to kar imam. In negovati. Pa naj bo to službeni avtomobil ali pa zobna ščetka, ki sem jo v hotelu uporabil le enkrat. Tako učim tudi njega. Sina. Sicer mu počasi ničesar ne bo več ostalo vsaj zaradi ekologije. In potem tečem po poti Spomina in tovarištva, Poti, Poti ob žici ter opazujem nova drevesa. Dodatno navoženo zemljo, nove robnike, sveže posut pesek. Še dobr

Z Bratom. Vsaj tako je planirano. Velika noč. Druga obletnica prebivanja v Mojem stanovanju. Upam, da bo vreme toliko zdržalo, da se končno podam s svojim Bratom na morje. Z motorjem. Ahhh. Kako komaj čakam. Imam kar malo treme. Ta vikend sva šla s sinom na morje. Noro lepo. Gume so pripravljene. Občutek za vožnjo v dvoje tudi. Super! Bova kruzala. Vonjala vonjave ob morju. Občudovala, kar sem občudoval zadnjih par let sam na Jugoslovaski, zdaj Hrvaški, magistrali. Upam le, da bo tako, kot je dejal moj sine. Naporno, a bi še! Še! Ker je drugače. Piha. Šumi. A noro lepo. Po ovinkih.

Obstaja X faktor. Samozavestni mladi si drznejo nastopit v živo ali ne v živo, skratka pred publiko. Cenim jih. To je hrabro. Sem nazadnje nastopil ne pred stranko, temveč pred kolegi. In super mi je. Manjka mi energija. Ali kako se temu reče. Nimam treme, nimam vsebinskih težav, a želim si energijo, kjer bi kot poslušalec ali bolje gledalec "padel not". Sodelavka sicer pravi, da bi ji lahko prodal karkoli. Pa vem, da mi ne laska. A vseeno, jaz ne bi kupil od sebe. Je pa res, da je tudi trener dejal, da naj vsak predstavlja s svojim načinom in ne "by the book". Si pa nisem nikoli predstavljal, kako izgleda, ko se moraš pripraviti na € faktor. Planiranje, klestenje stroškov, investiranje ... Pa ne, da nisem gledal na denar. Ne. Vedno sem. A, zalogaj, ki sem se ga lotil je velik. Ogromen. Oklestil sem, kot je predlagal Brat, časopis, internet dostop, revijo ... Kar se je dalo. Zmanjšal celo ogrevanje za dve stopinji. Pranje le preko vikenda, nakupujem pametno špec