Dobrota ni sirota

Vroče je. A, nič zato. Po dveh vikendih preživetih v hribih, sem se danes odločil, da obiščem očeta in mu pomagam z njegovim digitalnim fotoaparatom, saj ni ravno vešč gadge-tov. Dilema. Z motorjem ali avtomobilom na 60 km pot? Odločitev hitra in lahka. Glede na glavo polno vtisov včerajšnjih hribov, sem za v avto. Hecno, a ne? Lahko izbiram v garaži kaj vzeti. Mi gre kar malo na smeh, ko se spomnim tega, saj je to res bahaško. In? Kako se je voziti z avtom? Se vprašam med vožjo, ko nastavim klimatsko napravo na 25 stopinj, saj zunaj kaže 35. Ja, pa še pred vožnjo si na ključek naložim dva albuma Jem-e. Sem jo slišal zjutraj na radiu in mi je padla v uho: Torej, kako je? Motoriranje sem že opisal. Avtomobiliranje pa še ne. V bistvu težko opišem na kratko. Gre za dnevno sobo, ki se premika s tabo. Vsaj v trenutnem avtomobilu se tako počutim. In v njem lahko dam glasbo resnično na glas. Doma ne tako. In tako svetla je ta dnevna soba in celo že malo smrdi. Po umazanih

... mi gre na k... Reklama mislim. Sem igral 13 let tamburico in 4 leta kitaro in večkrat prepeval z mamo tudi to pesmico. Kul je bilo! Res. Ampak ta reklama, mi pa najeda. Vsi lepi,  narava, Petračeva (ta mi je bila vedno všeč), skratka vsi. In ne moti me to, da so pesmico izkoristili tujci. Ne, ne. Sploh ne. Ampak je tako naivna. Al neki. Pojdite v hribe in videli boste. Kaj že? Črnega močerada, pajka, divje koze in celo svizce. Majke mi! In to ne tistega, ki zavija čokolado, ker ta je drugačen. Čisto ta pravega. Sramežljivega in hkrati radovednega. Včasih se celo želi postaviti kot gospodovalnega. V dolini sedmerih jezer sva ga videla. In je samo najin. Ga najdete?

... nase! Ampak res. Danes je moj sine šel predzadnjič v sedmi. Kak' gre hitr'. Pa si želim še dva. Hmm. To bo pa težko nadoknadit :) Teden nazaj mi je poslal SMS, da je Ona zaljubljena vanj. Samo to. In to on, ki noče govoriti o tem. Kak' lepo, a ne? A, ni najlepše, če ti otrok toliko zaupa, da to pove. No, danes pa dobim SMS iz šole, da ga bo "slovo" vprašal, čeprav je učiteljica dejala, da ga ne bo več. In da ima zaključeno štiri. Iz SMS-ja se je čutilo, da je v stiski. V naslednjem doda, da nič ne zna in da lahko zaključi na trojki in da zaradi tega ne bi mogel biti odličen. Hja. Jst pa kot navadno v delovni vnemi, a me zadeva vznemiri. Ker so to moji trenutki. Ker je to Moje. Mu odpošljem, da naj se umiri, skoncentrira, globoko diha in stoično prenese dejanje preverjanje znanja. Ne obupaj! Čez eno uro zazvoni. Ravno zraven prijatelj, ki se hoče oglasiti. Nak, ne gre. To moram jaz. In pravi, da je uspel. Bravo!! Ostalo je sledilo, kot v filmu. Malce