Dobrota ni sirota

Ma, me prav jezi! Namreč to, da ne maram množičnih prireditev, potem pa vsake toliko grem sam sodelovati. Pa da ne bo nesporazuma. Nimam nič proti tovrstnim prireditvam kot gledalec. Sploh ne. So poživitev in prevevajo me podobni občutki kot na koncertih. Kot otrok sem treniral kolesarstvo in kasneje košarko. Ali obratno. V ničemer nisem dober. No ja, odličen. Povprečen sem. Jaz sem bolj za v hribe :) No, ampak že takrat smo imeli kolesarske dirke, košarkarske tekme, kjer je poleg vsega še množica gledalcev. No ja, kakor kdaj. Vzpodbuda gledalcev deluje čarobno. A kaj, ko se moraš vseeno matrati kot žival, da si deležen te vzpodbude. Tako sem nekajkrat prekolesaril tudi maraton Franja. Hudo je na startu, ker se vsi gnetejo, kot da bodo zato manj prekolesarili. Pa vsi zimski gorski pohodi. Več kot 50 jih je bilo. No ja, na kolesarskih maratonih so ob cesti množice, ki vzpodbujajo in igrajo harmoniko, plapolajo slovenske zastave... Na zimskih pohodih tega ni. Letos sem se tretjič a

... ja, res sem rekel, da bom predsednik. Države seveda. Pa sem bil le predsednik razreda. V osnovni šoli. Nekajkrat. Hmm. Fajn je bilo.Pravzaprav sploh nismo res vedeli, da sem. Ker sem pač tak tip. Predsedniški. Ja, pa ja da! Ampak, če dobro razmislim, sem bil predsednik razreda tudi v srednji šoli. Ko sem se boril za valeto. Pravzaprav za avtobus punc. Seveda, ko pa smo bili sami fantje v razredu. Potem pa... No, ampak danes sem malce spremljal Volitve 2012. Za predsednika Slovenije. Lej, prvi korak je spremljanje konkurence, a ne? In je bila dobra oddaja. Brez kandidatov. Le njihovi iz štaba. In seveda posnetki Slavka Bobovnika, ko je z vsakim od kandidatov preživel en dan. Če so v štabih takšni, kot v oddaji, potem zlahka dobim tekmo. V bistvu sploh ne vem, za koga delajo, komu verjamejo in predvsem kaj počnejo! Slavko je dober. Res je odličen novinar. Kapo dol. Najbolj zanimivi pa so kandidati. Ti so skromni. Smetarji za en dan, vsak dan kuhajo in prinesejo ženi kavo v postel

Sem fan FB-ja. Itak! Saj FB je džabest in je zelo simpl. Pravzaprav ni le simpl ampak je tudi zelo smart. Orto smart. Celo tako smart u nulo, da je orto celo za kidz. Zato se spimpaj tudi ti in beamaj frende, minglaj ter poslušaj muziq. Žal so to besede, ki niso imena podjetij, firm, ampak reklamni slogani in imena paketov. In to le ponudnikov mobilne telefonije. Za imena podjetij pa k sreči ali pa po drugi strani zelo ponesrečeno, obstajajo pravila ( Pravila na podjetniškem portalu ). Me res zanima, kako bo moj sin napisal prvo prošnjo za službo. S pisanimi črkami zagotovo ne, ker jih v osmem razredu nihče več ne sili k uporabi, bolj pa bo zanimiv njegov besedni zaklad.

Sem dobil domov prodajno pismo. Od Energetike Ljubljana. Za plin. Sem že mislil, da je račun. Ker od njih nisem dobil nikoli ničesar drugega. Prodajna pisma pišem tudi jaz. Saj konec koncev delam v prodaji. In tudi ostali kolegi. A, po protokolu ni napisano najbolje. Dasiravno je podpisan direktor družbe. Govori o sebi. Mislim o Energetiki. Da so se "odzvali hitro in aktivno" na nove razmere. In potem še bla bla bla. V glavnem govorijo o sebi, kako so aktivni, hitri, proaktivni in da še naprej nameravajo nuditi zanesljive storitve in tudi dodatne storitve, zaradi katerih jim mi, uporabniki tako zaupamo. Bul šit! Kako lahko v celem pismu govorijo o sebi. Kako da so čudoviti in profesionalni in kaj vse da so storili, da imam doma plin. Nič o meni. Mislim, kot o odjemalcu. Ničesar. Kot da obstajajo samo zaradi sebe. In to je verjetno res. Energetika Ljubljana obstaja zaradi njih samih. Kot država. Obstaja zaradi vlade. Državljani nismo nič.  Nekaj je tu hudo narobe. Energe