Dobrota ni sirota

In ne vem, ali je to bolano ali bolno?! To sem zadnjič slišal od osebe, ki jo zelo cenim. In ki je nepristranska. In ki me ne pozna. Pozna pa reakcije. Ke tudi ona tako reagira. In je ugotovila, da "sva" bolana. Zdaj pa ne vem ali je to krinka oz. dober izgovor ali celo res. Celo testiram pri znancih, kaj menijo o tem. O čem pa? Nikomur ne povem. Zanima me pa. Če druga ne, je totalno ubrisano. Spraševati vprašanja, ki jih ne postaviš. So bolezni, ki so ozdravljive. So takšne, ki te pokončajo. Nekatere pa vodijo v odvisnost. Odvisnost? No, pa imam še eno vprašanje. Ali sem morda odvisen? Od česa že?

"  troféja   -e ž ( ẹ̑ ) 1. kar se vzame premaganemu sovražniku v znamenje zmage: v sprevodu so nosili zastave, orožje in druge trofeje; trofeje pri primitivnih ljudstvih / vojne trofeje // uplenjena divjad ali kak njen značilni del: v lovski sobi imajo razstavljene trofeje / lovska trofeja 2. kar se da, izroči kot priznanje za zmago ali izreden dosežek navadno na športnem tekmovanju: v omari je imel spravljene pokale, medalje in druge trofeje; boriti, potegovati se za trofejo; osvojiti trofejo / športne trofeje" Bojda smo moški takšni. Da zbiramo trofeje. Če jh ne, potem je nekaj narobe z nami. Ne spadamo v ta svet ali čas. No, pa spet imam. Jaz pa sem mislil, da so ženske nabiralke, moški lovci ... In se mi je posvetilo. Pa saj to je to! Samo, da sem preveč naiven, da bi verjel, da je vse isto, le plen in okolica se je malce zamenjala. Pikantnih podrobnosti ne bom omenjal, ker jih ni. Pa sem vedno mislil, da sem pravi vojak. Hja. Klinac pa tak vojak! Pa saj ne rečem

Joj, kako bogokletna misel. Ali res? Poglejmo samo prohibicije. Leta 1994 sem bil v Skandinaviji. In sem spoznal posledice alkoholne prohibicije. Pravzaprav omejitev. Tudi v Ameriki imajo alkohol v vrečkah, da se ne vidi. Hecno, a ne? Če pa gledamo danes Slovenijo, smo se že vsi nvadili na to, da ne smemo kaditi na javnih prostorih, da ne moremo nabaviti niti piva po 21 uri v trgovinah in podobno. Ob uvjanju tovrstnih omejitev sem mislil, da bo to pri nas težko. Pa temu ni tako. Smo se že kar navadili. A, smo zato bolj civilizirani? Je manj negativnih posledic? Kakor za koga in odvisno od perspektive. Ampak v družbi se moramo prilagajati, a ne? Pa se res? Sam imam neko čudno miselnost, da so pravila zato, da jih spoštujemo. Verjetno sem bil tako vzgojen. Pravzaprav sem mislil, da je življenje lažje, če se držimo pravil. Po ločitvi sem se kar nekaj časa ukvarjal s tem, da sem naredil nekaj zelo slabega, saj sem prisegel v slabem in dobrem. Hm. Pa obnašanje v prometu. Držim se pravil in

Upam, da ne bom s prispevkom koga užalil. Moj namen je zgolj razmišljanje in ne obsojanje. Se zgodi, da če prekineš dopust in glava ni očiščena. Zakaj gre? Se pelje družinica na morje in opazuje fotr pločevino, ki se vali proti obali. In kaj vse tovorimo poleg. Kot da na krajih kamor gremo ni ničesar. Tudi, če tam ni ničesar, je verjetno to smisel dopusta, a ne? Da si preusmerimo misli in se spočijemo. In tako pripravimo na nove izzive pri delu. In tako hitimo, da ne izgubimo dragocenega časa na poti, saj se moramo čim prej pričeti sproščati. Smešno. In gledam, kako so domačini lepo uredili plažo, jo podaljšali in tako je v skromni vasici nastala plaža dolga že kar skoraj kilometer. Noro. Dobro, leta 1978, ko sem prvič prišel v vas, so se lokalci resda ukvarjali pretežno s poljedelstvom. A, vseeno. Na plaži pa seveda vse polno ljudi. K sreči je naša familija tako in tako čudna zato imamo na kupu le dve ali tri brisače ter jo po kopanju hitro ucvremo v vikend. In koliko čolnov?! Pa vodn