Dobrota ni sirota

No, pa je 10. ali 11. ali ne vem katero smučanje za nami. Ski opening. Družba bivših sodelavcev, ki se je nekaj spremenila, a glavnina ostaja. Spet je bilo odlično. Začne se navadno dan prej in sicer priprave tistih, ki kuhajo. Tokrat sam nisem bil med njimi. Golaž, bečarski paprikaš, bujta repa ... Sem pa spremljal preko FB kolega, ki je sprotno objavljal napredek pri kuhi in s tem dvigoval raisen fiber. Tudi sam nisem zadnjo noč dobro spal. Prvi dan, ki je še vedno dan pred smučarskim dnem je namenjen izmenjavi vseh pametnih in manj pametnih stališč, ki si jih med letom nismo uspeli. Že v kombiju, ker nas je pet, je živahno, letos pa je bilo sicer bolj napeto, ker se vedno najde kdo, ki se še ne sprosti takoj. A današnja tema ni smučanje in druženje ampak samskost. Namreč vsake toliko časa se najdejo prijatelji, ki mi želijo pomagati. Ne vem sicer pri čem, a kot da jih moti, da sem samski. Ne osamljen, ampak sam. Včasih imam občutek, da si je bolje kaj izmisliti, ker se mi pa r

Res ne vem, kako nam je uspelo ali uspevalo. Namreč homo sapiensu. Ali so imeli res vsi SMART cilje? Točno določene (Specific),  merljive (Measurable), ... saj vsi vemo, kaj pomeni, ne? Ko smo iz ognja prešli na kolo? In naprej? Yeah right. Ne verjamem. Bolj, kot smo "pametni", bolj komplicirano živimo. Danes moramo vsi imeti smart cilje, sicer smo brezciljni, tavamo in ne vemo kje smo. To je kot vera. Vse se da razložiti. Če nimaš cilja, ne veš kje si in kam greš. K'r neki. Pa ne, da ne verjamem, da cilj pomaga. Seveda pomaga. Nisem pa prepričan, da je to naravno. Če ni naravno, določen del populacije uspeva na takšen način, določen ne. Meni ciljna usmerjenost pomaga, da se povzpenjam na družbeni lestvici. Sem pa že prepričan, da to ni moja naravna pot. Ker nimam cilja postati bogataš, prepoznan v družbi, izpostavljen ... Katere cilje pa imam? Ni težava igrati to "igro". Mi gre dobro. Ampak zame je to odločitev kot, če bi stal pred zabaviščnim parkom in se

Sem že spet hotel napisati, da je to bilo najboljše poletje. Ampak to sem že lani in predlani. A kaj, ko pa je krasno. Ko so objavili igrico Pokemonov sem komaj čakal, da jo lansirajo tudi v Evropi, ker me je pa res zanimalo, kakšna revolucija pa je zdaj to. In sem dočakal. Jo naložil in videl, da je povprečna grafika s čudnimi japonskimi stvori, mimogrede nikoli nisem maral japonskih risank, le da je zemljevid realen v smislu ulic in okolja. Hmm. Dvakrat sem celo pogledal in enega Pokemona res ujel. Verjetno ti prvega ponudijo, da ne obupaš prekmalu :) Zakaj pa vse to? Ker rad preizkušam. Rad se igram. Tako sem poizkusil različne igrice, portale za samske, Tinder ipd. Kako daleč grem je odvisno od "igre" :) No ja, včasih me to igranje spravi v neroden položaj, ker se pojavim izbrisati ali ker se zahvalim za posamezno igranje. Ampak saj se temu ne smemo čuditi. Jaz sem prejšnji teden svoje "Pokemone" res vse ulovil. Žige Slovenske planinske transverzale. Prvič u

Sine pravi, da primerjave pa res prikazujem dobro. Vedno kakšna zgodbica. Zakaj to delam? Ker verjamem v zgodbice, ker sem prodajalec in ker težko opišeš nekaj s samim sabo. In tako moram ponovno uporabiti primerjavo, ki jo poznajo tudi ne motoristi. Namreč smet sem motorist! Jupi!! Kako izgleda? Predstavljajte si prvi seks s partnerjem. Ko veš, kako moraš "postopati", a ne veš, kako se bo obneslo, obnašala, obnašal, kako boš kaj izvedel ... veš pa, kako je vse skupaj dobro. Vsaj večinoma. Pozabil Bayerische Motoren Werke (BMW) v sekundi. Joj, kaj sem delal 15 let! Vozil motor za upokojence. Drag, dobro zaščiten, vsi pripomočki, toplo v rit, v roke, glasba ... Pa (skoraj) nič adrenalina. Imam ga štiri dni. Vsak dan ga peljem naokoli. Ja, kot kužeka. In kako je v primerjavi z BMW? Noro dobro. Bolje. Veliko bolje tudi ko 800 R! Kot mlada punca in ne starejša gospa pri seksu. Res da ima starejša dama izkušnje, a vse je predvidljivo in morda nekega strahu ni. Pri mladi pa j

Nisem več. Motorist. No ja, motorist sem, a brez motorja. Je danes šel od doma. Gospodu sem dal zraven vse. Od olja, GPS-a, ... vse. Živ sem! Sem res potočil solzo, ko sem gledal, kako se nekdo drug odpelje z mojim. A, sem zadovoljen. Grd je bil. Ko sva ga kupovala z mojo. Res grd. Tak, futurističen. A, njej je bil všeč. Meni pa enkrat, ko ga imaš, tudi. Logično. Radio, gretje ročk, tempomat, gretje sedežev, nastavljiv vizir, nastavitev udobnosti vzmetenja ... BMW. Joj! Kakšen snob. Tri BMW-je smo imeli. "Nemška jajca" je vedno dejal moj serviser. A tako ga imam rad. Pleh pička. Ampak res je razred zase. Nikoli več prtljaga kar nekje. Vse zloženo v kovčkih. Od šotora, podmetača spalk, spalk, obleke, obutve. Vse. Pravi motor za dedca 190 cm visokega. Edino, kar nisem dal zraven je moj mp3 player, ki me je zvesto spremljal 8 let. Poleg Slovenije, Italija, Francija, Španija, Portugalska, Andora, Madžarska, Švica, Avstrija, Hrvaška, Bosna, Srbija, Kosovo, Albanija ... Pol

Aplikacija, ki jo nekje zapirajo, nekje regulirajo in spet drugje zapirajo. Kako hecno. Komunicirati moramo stalno, a le tako, da lahko "organi" nadzirajo. Mislim, da ljudje ne zmoremo vseh komunikacijskih kanalov. Zato se toliko pogovarjamo o zasebnosti, odprtosti, strpnosti. Vse to ne spada skupaj. Nak. Z nekaj kolegi si delimo lokacije. Nič ne skrivamo. Nimamo slabe vesti. Ampak to ni tema. Tema je "what's up". Združitev družb je uspela. Vsi srečni. Meni le dolgčas. Zato gremo naprej. Na nekem šolanju so povedali, da je prvo pravilo menedžerjev ... skrb za zdravje. Hja. Meni ne gre od rok. Oče je bolan. Zelo. Prvič sem doživel to, da nisem mogel njemu povedati to, kar so povedali zdravniki. Pa sem mislil, da bo lahko, ker sem tudi mislil, da bi bilo tudi meni lažje. Nak, ne gre. Za svoje zdravje pa skrbim ... tako, da zraven uživam. Saj sem že povedal, da vidim sebe do 62. Le banka računa name dlje. Veliko dlje. Kolegica prenavlja hišo. Druga je diplomi