Dobrota ni sirota

Sem vedel, da boli. Pa v bistvu ne tako, kot sem mislil. Samo drugačen občutek je. Zanimivo pa je, da so ljudje, za katere ne bi dejal, opazili.

Pa to ni res! Samo, res ni res! Unglaublich! V osrednjem TV dnevniku poročamo že celo o tem, ali je mogoče, da gre nadškofija Maribor v stečaj! In to na nacionalki. Celo profesor pravne fakultete je podal svoje mnenje o tem. Hja. So se pač ušteli. In vlagali tja, kamor ne bi smeli. Ampak so zastavili za tri milijone nepremičnin. Da bi pomagali podjetju v njihovi lasti Gospodarstvo Rast. In so izjavili, da bodo naredili vse, kar je v njihovi moči, da se rešijo dolgov. Od zastave nepremičnin, do sredstev zbranih s strani vernikov in zneska, ki ga lahko namenimo pri dohodnini. In potem razglabljajo, da posvetnih objektov upnik tako ne more zaseči. Kar mi je tukaj zanimivo je naslednje. Cerkev se ukvarja z duhovno dejavnostjo (no ja, nekatere še z dostopom do internet omrežja, telefonije, TV programa - tudi XXX). Bolnišnice z zdravljenjem ljudi (no ja, nekatere posojajo finančna sredstva investitorjem npr.). Pivovarne se ukvarjajo z varjenjem piva (no ja, nekatere tudi s časopisno in

Alkohol je čudo! Ta mi je posebej všeč. Rakijada . Ampak, kar me res privlači je to, da v poplavi informacij človek najde res marsikaj. Kot bi brskali po smeteh in rekonstruirali lastnika. Noro! No ja, nisem še poskusil s smetmi, s podatki pa. In potem človek naleti na predmete, ki so mu všeč. Jaz sem zadnjič na nekaj slikic, ki verjamem, da vam ne povedo veliko. Pravzaprav nič. Meni pa. :) They are "so close" In Our (beautifull) Head ... in tretja ... WTF!?!

Ljubezen je strašna. Njena mavrica je rdeča.                      Neža Maurer NEKDO JE PUSTIL SLEDOVE STOPINJ v pesku pred hišo. Ne vem, zakaj je prišel ne zakaj je odšel. Nič ni prinesel, nič ni odnesel. Bil je in je odšel. Mislim nanj in postavljam stopala v njegove stopinje.                     Neža Maurer NEKOČ SVA BILA vsemogočna in neskončno svobodna. Danes sva samo to, kar pač sva. Odhajam, kamor ne spadam. Ostajaš, kjer ne veš, kaj bi. Življenjski črti tvoje in moje dlani gresta vse bolj narazen.                     Neža Maurer

Danes je prijeten dan. Sončno, končan naporen teden. Veliko je bilo obiskov ta teden. Strank, prijatelj na obisku pri meni, nekaj piva in danes končno čiščenje stanovanja, pomivanje tal ter ... tek. Res lepo. In drugače tečem. Pa ne zato, ker končno imam nove copate za 40 €, ampak zaradi izkušenj. Tek je hecna stvar. Kot mehka droga. Če ne znaš pasti "noter", potem je le napor. Sicer pa se odpre nov svet v glavi in podobe Kamniških alp v ozadju niso tako privlačne kot sicer, saj motijo misli, ki zaposlujejo celo telo. Ta teden je konec še ene zveze. Pa 50 jih boš letos imel. Noro. Če bom jaz tako dobro izgledal pri petdesetih ... Ampak veš, ne vem če je konec ta teden. Še vedno se bosta občasno videla, slišala. Verjetno sploh ni bilo začetka. Pa ne, da nista bila skupaj. Ampak ne verjamem, da so začetki in konci. Bolj poglavja. Ker ljudje lažje beremo knjigo, če je razdelejna na poglavja. Kot si sam dejal, želiš le živeti. In točno to počneš. Kot jaz. Tudi meni se premogokr

Je rekel moj prijatelj. Tudi jaz. Tudi jaz.

Opa! Pardon, nisem namerno. Tako se mi včasih zdi, da se obnašamo Evropejci. Ali Evropa. Združena Evropa. Bojda naj bi Grki postavili 12 km zid, ograjo podobno med ZDA in Mehiko, ob turški meji. Saj vemo zakaj, a ne? In razmišljam, kaj v primerih prebegov, države sploh lahko naredijo. Še posebej v EU. Glede na to, da nismo neandertalci in celo v družbi najboljših, jih ne moremo pobiti niti vrniti ampak imajo svoje pravice. In prav je tako. A vendarle. A, ni v Franciji prišlo do izgona Romov? Ali Ciganov? Pa saj je Francija ena sama Ciganska država. Ne razumite narobe, a nekajkrat sem bil v Franciji in ne ločim ali še bolje ne najdem več Francozov. Muslimani in Cigani. V večini. In vedno mi je bilo všeč, kako odprta družba so. Da lahko vsi sobivajo. Tega sem si želel tudi pri nas. Danes pa določene skupine preganjajo. In to ena pomembnejših članic EU! Za časa bivanja na Norveškem sem bil spet presenečen. Sami "naši". Še posebej v Oslu. Več srbščine in hrvaščine slišiš, kot

No, pa smo. V novem letu. Želim vam predvsem veliko Strasti. Sem razmišljaj o vseh željah, ki si jih v teh časih izrekamo. Zdravje, vse kar si sam želiš, ljubezni, miru ... Hecno. Pa saj to drži, samo smešno mi je, ko nama z ženo zaželijo veliko ljubezni. Kot, da se nimava rada. Več. Edino bivša žena mi je zaželela še enega otročka, ker ve, da si ga želim. Hmm. Lepo. Sem bil vesel. No, pa sem razmišljal, kaj si jaz še želim. Tekaške copate. Ja, to pa. In se spomnim, da se jutri tako in tako pričnejo razprodaje. Tako, da ne bom imel težave z Dedkom Mrazom. Ampak po te "želje" greš v športno trgovino in poskusiš, plačaš in greš. No ja, ženske bi poskusile več modelov, obiskale več trgovin, naredile dogodek iz tega. Mi moški, pa kot "lovci" ustrelimo v prvo in gremo z ulovom domov. Malce posplošujem. Ampak KAKŠEN DOLGČAS! A, ne? Kaj pa strast?! Imam sicer možnost, da obiščem več trgovin, poskusim več modelov, pregledam kaj mi paše k ostali tekaški opremi in se še