Dobrota ni sirota

Pravzaprav rušijo stavbo v kateri sem izgubil svojo nedolžnost. A veste, da me je res malce presenetilo?! Kar porušili jo bodo. Sicer me je sodelavec pomiril s tem, ko je dejal, da verjetno vseeno ni bila ravno nova. To je res, ampak vseeno. Hčera in sine na skiroju, ate pa na rolerjih skozi Rožno dolino. Lepa sončna nedelja in ponosen foter, ki razlaga v katerem bloku študentskih domov je pridno študiral. Ampak res! Bil sem priden. Seveda spada zraven tudi žuranje, preganjanje deklic, postavljanje, šopirjenje, preizkušanje takšnih in drugačnih meja. A, vseeno me otroška pogleda vprašata, kaj to pomeni - študirat. In potem kot prav foter razlagam, da je to učenje kot onadva v četrtem razredu. In da si želim, da pridobita tudi onadva to izkušnjo. Se peljemo mimo domov pa po ulici, ki sem jo prečkal na poti do faksa. Opazim, da je kar nekaj vil olepšalo svoj izgled bodisi z menjavo oken, fasad ali pa so nastale nadomestne gradnje, nekatere pa so postale prave grdosije. Mislim, da se Rožn

Moj GPS se izogiba avtocestam in makadamu, nakar že računa. Jaz pa med računanjem peljem proti Tržaški. Med vožnjo nisem bil ravno pozoren na GPS, ampak sem se ukvarjal s programom za vzmetenje. Odločim se za solo in comfort nastavitev. Motor se med vožnjo dviguje in mehko nastavi. Bolj ko se bližam Tržaški, bolj me GPS usmerja na Dolenjsko cesto. Ko mi le vklopi, da grem pravzaprav čez Kočevje, se "opravičim" GPSu in obljubim, da ga bom ubogal ne glede na to, kje me bo peljal. To se mi kakšen mesec dni nazaj ni ravno obrestovalo, saj imajo Hrvati žal zelo slabe podatke o cestah. Še bolj zoprna reč je, da so ceste vrisane, usmerjevalne tabele pa so zanič. In tako me je v okolici Knina vsaj 10-krat usmerjal na ceste, ki so se zaključile na še neočiščenih minskih poljih. Ampak to je že druga zgodba. Sonce se iz nizke oblačnosti nikakor ne prebije in v kratkih rokavih mi ni ravno vroče. Glede na prikazano temperaturo (7 stopinj Celzija) se odločim, da vklopim gretje ročic. N

No, pa imamo nov DVD predvajalnik. Pravzaprav ga ima moj oče. In to takšnega za dobesedno nekaj deset evrov. Iz ene od poceni diskontnih trgovin seveda. Ne vem, ampak smo ljudje res takšna bitja, da podležemo skušnjavi nakupovanja. Pravijo, da smo moški lovci, ženske pa nabiralke in to očitno drži. V trgovinah nam legalno zadovoljijo to prastaro potrebo po lovu oziroma nabiranju. Tudi to vemo, da nas bo poceni reč jezila, ker se bo kaj pokvarilo, delovalo počasi, kazilo sobo s svojim dovršenim dizajnom in kurila štrom zaradi dodatne funkcionalnosti kot je npr. hudo uporabna ura, ko naprave ne uporabljamo. Pa pustimo to. Verjamem v kvaliteto, saj bomo sicer zapadli v finančno spiralo ob poplavi poceni opreme in storitev. Še na prodajnih treningih učijo, da je cena ne odloča o nakupu. Hja, o tem bi se dalo diskutirati. Res pa verjamem v to, da za več denarja dobimo več muzike. Kupujem dražje in morda zato bolj kvalitetno ampak hudič je, ko se človek tega navadi in ta višja kvaliteta post