Dobrota ni sirota

Hm. Tole čutim in delam: . Sem, ja! Že eno leto mislim, da ne. Saj nisem nikoli nehal. In še vedno znam "noter stopit". Samo stopiti moraš in si že. Noro! Še dobro, da imam dva. Čarunalnika namreč. Na PCu jutuba in reminder za webinar, ki se začne čez ... 7 minut. 7 minut!! A, ni problema. Na "obgrizenem" pa pišem. Čutim. Ja, na en webinar čakam. Služba. "Comparing the TCO of Physical, VDI, Cloud-hosted Desktops". Jp! Blazno zanimivo. Pa prav hecno je, ker se "pogovarjamo" ali chat-amo preko cele kugle. V Ameriki ob 3 popoldne, jaz zvečer, Japonci pa itak bolj zgodaj vstajajo, da vse podelajo. No, pa da se vrnem. Kaj imata skupnega zgornja videa? Res, to te sprašujem! Glede na to, da sem jaz rad pameten, bom kar nadaljeval. Na videu jih je več. Ljudi. Sodelujejo. Imajo pevca. Luči, oder in Ljudi. Občinstvo. Lepo. In oba pevca imam rad! In basista! Pa bobnarja! A, jih vidiš?! Kako Uživajo! Nejc je rekel, da so kot da bi "oni"

... v deveto vas, a ne? Slab pa še dlje! Rad preletim trače. In potem mi ni jasno, zakaj ljudi zanima kaj se dogaja "doma". Pa zakaj prodajam motor. Še manj jim je jasno zakaj oba motorja. House sell?! Še otroka sprašujeta, zakaj sem fotografiral njuno sobo. In v smehu vprašata, če jo bom prodal. Ha! Pa še res je. Samo vesta še ne. Ok. Šalo na stran. Ja, prodajamo takorekoč vse. Stanovanje, motorja, avto pa je že prodan prejšnji teden. Tak sem. Rad prodajam. In me je malce zaneslo. Ne prodajam samo v službi, ker mi to ni dovolj, ampak še doma. In sta morala mulca iz sobe, ker je ati prodajal. Bolj zanimivo je, zakaj prodajava. Saj res. Zakaj? Ja, verjetno ne zato, ker je tako fajn, da se bojiva zasvojitve! Ta mali je dobro ugotovil, da zato, da dobiva denar. Evo! To je to. Dobro, to je doma. Kaj pa ostali, "zunanji" svet? Kar naenkrat se oglašajo ljudje, ki jih konec koncev niti približno ni brigalo in ki so celo trosili laži naokoli. In sprašujejo, kaj dogaja

No, o tem sem pisal na blogu. Tem koncertu. Tu sem bil. Noro. Kako so dobri! A, nočem več pisati o tem. Nak. O ljubezni, spoštovanju, ignoriranju ali lahko tudi angleško "never let me down again". Ne glede na težave, ki se v zakonu pojavijo so me vedno zanimali razlogi. In tako sem včeraj naletel na oddajo na radio Slovenija 1 Med štirimi stenami o ljubezni ( Med štirimi stenami ). Kaj je zaljubljenost, kaj ljubezen in ostale definicije, ki sem jih do svojih štiridesed že res nekajkrat slišal. A, nikoli dovolj. Kar mi je bilo zanimivo je izjava, da je ljubezen po fazi zaljubljenosti pravzaprav spoštovanje. Torej je spoštovanje tisto, kar povezuje partnerja. Pa pustimo strast. Seveda je strast potrebna. A zavestno stanje je spoštovanje. (Če me moja sliši, mi bo dala eno okoli ušes, ker sem to dejal že deset let nazaj in ji še zdaj isto govorim). Zanimivo je bilo tudi to, da spoštujemo lahko le tako, da partnerja spoznavamo. Če ga ne poznamo, ga ne moremo spoštovati. Se st

Pa smo ga imeli. Svetega Valentina. Sam sicer tega praznika nisem nikoli praznoval, a nimam nič proti njemu. Saj je čisto fajn, da imamo praznik zaljubljencev. Rajši bi sicer videl, da bi pri nas temu posvetili Gregorijevo, ko se ptički ženijo, a imamo vsaj dva dneva za zaljubljene. Je pa tako, da dobiš, kar daješ. In glede na to, da bolj malo dam, ali celo nič, sem dobil le eno pozornost. No ja, če sem čisto iskren, sta bili dve, a druga je bila pomota oziroma zgolj slučaj. Vsaj tako je dejala. Pozornost, ki pa sem jo dobil pa je bila od tete Hermine. To je teta, ki jo vidim na pet let. Je že res, da sem jo nazadnje pol leta nazaj, a bog si ga vedi, kako sem prišel na njeno mailing listo. In glede na to, da nisem bil edini prejemnik ampak le eden od skrite kopije, si niti te pozornosti ne morem šteti kot iskrene. In tako sem tudi vzel. Power Point o sreči in ljubezni. Kot navadno sem zavrtel le slide ali dva in zadevo zbrisal. Hecno. Kako to, da se ljudje spomnijo na "bližnje

Če ima film Žaga več delov, ne vidim razloga, da ne bi imel tud kakšen moj prispevek. Žaga jih ima celo sedem. In vsi ljubitelji čakamo osmega. Dasiravno so napisali, da ne bo več. Je star 11 let. Sin namreč. In je bolj sramežljiv. Po atiju. A vendarle, določene zadeve mu znam "podtakniti". Odkar igra violončelo, ga vsi nastopi pripravljajo na javne nastope tudi v šoli. Pomaga. In hudiček mali ima posluh. Več njih. Tako vsaj pravijo, ker jaz sem bil prepričan, da obstaja le digitalno. Nič ali ena. Torej ali ga ima ali pa nima. In ko sem izvedel, da je posluh lahko glede ritmike, tonacije ... in ne vem česa še, sem bil presenečen. Ampak še vedno je rad v "comfort zone". Nič novega. Ker počepne, kot pipika (pipika=kura). Ampak, ko sem mu tri tedne zapored razlagal, kako ati poje karaoke (sicer ne, zakaj jih poje) me je zanimalo, ali bi tudi on poskusil. In sem moral prestati celo snemanje. Ja! Little respect sem moral odpeti, seveda karaoke verzijo, pa Lemon tree i