(Dodana) vrednost ali zakaj nam je Bog dal možgane
Sva gledala s svojo drago National Geographic včeraj in sicer "Deadliest animals in India". In ugotovila, da ima neko manjše mestece v Indiji 18 mio prebivalcev. Kul, a ne? Devet Slovenij. Mi pa se gremo politike, filmske zvezde, kmetovalce,... Vse. Še bolj kul. Pa me vpraša draga, zakaj nam je Bog dal možgane. Zakaj nam je Bog dal možgane?
Hja. Kot navadno sem takoj zagrabil in kot najbolj pameten samec takrat v sobi, no ja če ne štejem naše Nimfe, skočim in zagrabim kost. Pametujem, da smo res smešni, ker se zavedamo, da smo zavedna bitja. Klobasam vse polno visokozvenečih dokazov, razlag in teorij, nakar se zalotim. Pravzaprav me je zalotil Jaki, to je ta naša nimfa, ko se je začel razburjati še on. Bilo me je sram. Sram, da sem zadnje čase nemočen. In pol klobasam.
Zakaj? Ker sem razočaran nad nami. S temi možgani nekateri ustvarjajo tako lepe stvari, nekateri pa služijo(mo) plačo z dodano vrednostjo, čeprav nič ne ustvarjamo. Kupimo za 80, prodamo za 100. No, saj še zraven malo svetujemo, a vseeno. In kaj rečem, ko me sinko vpraša kaj počnem? Da prodajam komunikacije. Ha! Pa razumi, če moreš. Ampak to je še v redu. Bolj mi je hudo, ko mi razloži, da poleti ne gremo na vikend na Hrvaško, ker smo se skregali z njimi. In da je recesija. Da je kriza. Devet let ima. Ne kriza ampak sin. Devet let! In spet moram razlagat in klobasat.
Ja, res nekateri prejemajo plačo s tem, da ne ustvarjajo dodane vrednosti. Sicer nisem strokovnjak na področju ekonomije dasiravno študiram magistrski študij na ekonomski fakulteti, ampak to je bolano. Bolano je, da lahko danes kupimo skoraj vse. Stara mama bi takoj dodala, da zdravja ne moremo kupiti, ker še pozna vrednote. Ampak s tem, ko lahko kupimo skoraj vse mislim na finančne operacije za špekulacije o vrednosti nečesa v prihodnosti, vrednosti alternativnih virov v prihodnosti, verjetno celo vrednost možgan lastnega sina v prihodnosti. Za plačilo pa tako in tako lahko vzamem kredit zavarovan s kupljeno vrednostjo. Fino, ne?
In kaj se zgodi potem? Potem pride recesija in tisti, ki so imeli veliko (ne samo jajc ampak tudi denarja in možnosti najema kredita) začnejo jokati. Bojda so izgubili veliko vrednosti! Vrednosti od česa? To je za crknit! A, jim je kdo kaj vzel? Saj ničesar niso imeli. Mislim ničesar niso kupili. Samo špekulacijo koliko bo kaj vredno v prihodnosti. In zdaj jim mora priskočiti na pomoč država, saj bodo sicer propadli in hkrati z njimi tudi država, saj je preveč vpletenih. In kdo je ta država? Mi. Mi vsi. Da bodo preživeli in imeli pozitivne donose v prihodnosti. Saj nam bodo potem vrnili. Preko davkov verjetno. Ma ne me j....
Nekaj bom moral ukreniti, saj imam pomanjkanje ustvarjanja z rokami. Kuham sicer rad, ampak želim se preživljati z rokami in z ustvarjanjem. Vrednot tako in tako ni več. To je bil tudi hec v petek, ko sem moral na kadrovskem testiranju razvrstiti 12 vrednot v lestvico, ostale pa pustiti v naboru. Ampak v naboru so bile naštete tako čudne vrednote! Nič etičnosti, poštenja, dobrote. Nak! Prav hecno.
Hja. Kot navadno sem takoj zagrabil in kot najbolj pameten samec takrat v sobi, no ja če ne štejem naše Nimfe, skočim in zagrabim kost. Pametujem, da smo res smešni, ker se zavedamo, da smo zavedna bitja. Klobasam vse polno visokozvenečih dokazov, razlag in teorij, nakar se zalotim. Pravzaprav me je zalotil Jaki, to je ta naša nimfa, ko se je začel razburjati še on. Bilo me je sram. Sram, da sem zadnje čase nemočen. In pol klobasam.
Zakaj? Ker sem razočaran nad nami. S temi možgani nekateri ustvarjajo tako lepe stvari, nekateri pa služijo(mo) plačo z dodano vrednostjo, čeprav nič ne ustvarjamo. Kupimo za 80, prodamo za 100. No, saj še zraven malo svetujemo, a vseeno. In kaj rečem, ko me sinko vpraša kaj počnem? Da prodajam komunikacije. Ha! Pa razumi, če moreš. Ampak to je še v redu. Bolj mi je hudo, ko mi razloži, da poleti ne gremo na vikend na Hrvaško, ker smo se skregali z njimi. In da je recesija. Da je kriza. Devet let ima. Ne kriza ampak sin. Devet let! In spet moram razlagat in klobasat.
Ja, res nekateri prejemajo plačo s tem, da ne ustvarjajo dodane vrednosti. Sicer nisem strokovnjak na področju ekonomije dasiravno študiram magistrski študij na ekonomski fakulteti, ampak to je bolano. Bolano je, da lahko danes kupimo skoraj vse. Stara mama bi takoj dodala, da zdravja ne moremo kupiti, ker še pozna vrednote. Ampak s tem, ko lahko kupimo skoraj vse mislim na finančne operacije za špekulacije o vrednosti nečesa v prihodnosti, vrednosti alternativnih virov v prihodnosti, verjetno celo vrednost možgan lastnega sina v prihodnosti. Za plačilo pa tako in tako lahko vzamem kredit zavarovan s kupljeno vrednostjo. Fino, ne?
In kaj se zgodi potem? Potem pride recesija in tisti, ki so imeli veliko (ne samo jajc ampak tudi denarja in možnosti najema kredita) začnejo jokati. Bojda so izgubili veliko vrednosti! Vrednosti od česa? To je za crknit! A, jim je kdo kaj vzel? Saj ničesar niso imeli. Mislim ničesar niso kupili. Samo špekulacijo koliko bo kaj vredno v prihodnosti. In zdaj jim mora priskočiti na pomoč država, saj bodo sicer propadli in hkrati z njimi tudi država, saj je preveč vpletenih. In kdo je ta država? Mi. Mi vsi. Da bodo preživeli in imeli pozitivne donose v prihodnosti. Saj nam bodo potem vrnili. Preko davkov verjetno. Ma ne me j....
Nekaj bom moral ukreniti, saj imam pomanjkanje ustvarjanja z rokami. Kuham sicer rad, ampak želim se preživljati z rokami in z ustvarjanjem. Vrednot tako in tako ni več. To je bil tudi hec v petek, ko sem moral na kadrovskem testiranju razvrstiti 12 vrednot v lestvico, ostale pa pustiti v naboru. Ampak v naboru so bile naštete tako čudne vrednote! Nič etičnosti, poštenja, dobrote. Nak! Prav hecno.
Recesija je v naših glavah, v inflaciji odnosov, nastavljen sistem, ki vedno bolj uničuje solidarnost, nas odtujuje od pomoči potrebnim, kaže na hladnost nas samih, ki brez moči strimo v bedo tretjega sveta. Elita, ki zakriva vest v omami in kričečih spektaklih zunanjosti, notranje pa gnije in hira, se duši v lastni majhnosti. Brezvesten čas, ki bo pogoltnil svojo svinjarijo, če ne bomo znova aktivirali toplino duha in - srca.
OdgovoriIzbrišiKlobasam, kakor ti.
Jaz nima problemov s tem. Boga ni, tko da se mi ni treba s tem obremenjevat. :=)
OdgovoriIzbriši