Kolikokrat je prvič?
Verjetno je samo enkrat, a ne? Jp! Ampak je odvisno od granulacije. Torej predmeta obravnave.
Včeraj je bilo dvakrat prvič. Mislim dva dogodka prvič. Sicer je bil res lep dan. Od 4:45 naprej. Priprava sendvičev, bujenja sina in nato sedemurna hoja okoli Ljubljane. Res je že tradicionalna. In vsako leto je super. Vsako leto je prvič. Mislim, nekako prvič. Kako lepo je, še posebej ob tako lepem vremenu obkrožiti moje mesto. Ja, pa debata je nanesla tudi na to, kje je kdo rojen. Pa ne vem, ali gre za to, kje si rojen, ali kje si doma. In kaj je to doma?
Tekači so tekli, mi hodili, sledil pa ni piknik. Za spremembo. Ja, so napovedoavli slabo vreme. In prav je bilo tako. Prijetno utrujeni smo preživeli čudovit dan. In na ta dan je šel moj sin na svoj prvi koncert. Zaz. Sem vedel, da bo zdržal ves dan, ne glede na zgodnje vstajanje, sedemurno hojo in nato koncert, ki se je začel po 22 uri. In res je bilo tako.
Na koncertu je opazil, da se obiskovalci koncerta res uredijo. Eni tako, drugi drugače. V glavnem, je dogodek. Še celo bivša žena ni mogla do sina, da bi delila njegovo "izgubo nedolžnosti", kar se tiče koncerta. Še dobro, da nisem bil sam, ko sem ga opazoval, kako doživlja glasno glasbo. Ni mogel verjeti, kako je naglas. Imel je srečo. Idealen ambient Križank, idealen band, ki je na koncertu boljši, kot v studiju, tako da je izkušnja popolna. Vmes se razvoije pravo neurje, a izkušnja ni zato nič slabša. Povoven dokaz, da ni eden izmed tistih, ki tarna nad vremenom. Opazujem ga in vidim, da ravno tako kot jaz, težko zmore migati, peti in poslušati hkrati. Ampak saj je bilo prvič. Počasi bo tudi zadnjič. Mislim, počasi bo šel. Kot je na pohodu razložil, kaj je puberteta. To je obdobje, ko so starši zateženi. In jaz sem že zdaj. Ampak se imava rada. In moje ljubezni je še več. Še za druge.
Briga me! Meni je bilo lepo. Vsem nam je bilo. Moj sine je na poti domov zaspal. Jaz pa si res nisem mogel kaj, da mi niso solze spozele po obrazu zaradi zadovoljstva. Že tudi na koncertu. Ker imam res rad. Ahh.
Kolikokrat bo to?
Včeraj je bilo dvakrat prvič. Mislim dva dogodka prvič. Sicer je bil res lep dan. Od 4:45 naprej. Priprava sendvičev, bujenja sina in nato sedemurna hoja okoli Ljubljane. Res je že tradicionalna. In vsako leto je super. Vsako leto je prvič. Mislim, nekako prvič. Kako lepo je, še posebej ob tako lepem vremenu obkrožiti moje mesto. Ja, pa debata je nanesla tudi na to, kje je kdo rojen. Pa ne vem, ali gre za to, kje si rojen, ali kje si doma. In kaj je to doma?
Tekači so tekli, mi hodili, sledil pa ni piknik. Za spremembo. Ja, so napovedoavli slabo vreme. In prav je bilo tako. Prijetno utrujeni smo preživeli čudovit dan. In na ta dan je šel moj sin na svoj prvi koncert. Zaz. Sem vedel, da bo zdržal ves dan, ne glede na zgodnje vstajanje, sedemurno hojo in nato koncert, ki se je začel po 22 uri. In res je bilo tako.
Na koncertu je opazil, da se obiskovalci koncerta res uredijo. Eni tako, drugi drugače. V glavnem, je dogodek. Še celo bivša žena ni mogla do sina, da bi delila njegovo "izgubo nedolžnosti", kar se tiče koncerta. Še dobro, da nisem bil sam, ko sem ga opazoval, kako doživlja glasno glasbo. Ni mogel verjeti, kako je naglas. Imel je srečo. Idealen ambient Križank, idealen band, ki je na koncertu boljši, kot v studiju, tako da je izkušnja popolna. Vmes se razvoije pravo neurje, a izkušnja ni zato nič slabša. Povoven dokaz, da ni eden izmed tistih, ki tarna nad vremenom. Opazujem ga in vidim, da ravno tako kot jaz, težko zmore migati, peti in poslušati hkrati. Ampak saj je bilo prvič. Počasi bo tudi zadnjič. Mislim, počasi bo šel. Kot je na pohodu razložil, kaj je puberteta. To je obdobje, ko so starši zateženi. In jaz sem že zdaj. Ampak se imava rada. In moje ljubezni je še več. Še za druge.
Briga me! Meni je bilo lepo. Vsem nam je bilo. Moj sine je na poti domov zaspal. Jaz pa si res nisem mogel kaj, da mi niso solze spozele po obrazu zaradi zadovoljstva. Že tudi na koncertu. Ker imam res rad. Ahh.
Kolikokrat bo to?
Komentarji
Objavite komentar