FB

Ampak saj ni "issue" v FB. Bolj v tem, kar želimo, da smo. Da pokažemo. Ko sem sinu poskusil razložiti, kaj je primerno objaviti in kaj ne, me je le čukasto gledal. Čudno, a ne? Pa saj je imel prav. Kaj pa on ve, kaj se spodobi in kaj lahko škoduje v prihodnosti.

Sem bil pa bolj presenečen nad dejanji kolegov. Kolegov, ki mi celo vsake toliko časa svetujejo, kaj naj pazim. In potem sami, sami objavijo fotografije, katere sicer ne želijo, da objavi kdo drugi. Pa so zelo pomeljive. Čas, kraj, komentar, sploh pa počutje naslednji dan kaže ne to, da so celo ponosni na dejanja, ki so jih naredili. Tisti, ki niso vpleteni celo vprašajo kakšno vprašanje, za katero mislijo, da jih ne spravijo v zadrego. Smešno.

Primer zdajšjega člana uprave večjega podjetja pa kaže, da je odlično osvojil Twitter in lepo je vidno dvigovanje zavesti vseh sledilcev o tem, koga zastopa. Razen... če to dela nekdo drug v njegovem imenu. PR npr.

Ne obsojam, lahko pa rečem, da sem vesel, da sem se odločil, kot sem se, ker prevelika razlika med tem, kar nekdo pravi, da je in med tem, kar dokazuje je prevelika in sploh ne sovpada.

Mlajši imajo večjo koensistenco kot starejši. Verjetno jih "kuzla liže" :) Al neki.

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Vse to se je dogajalo. Tudi Meni.

Pokvarjen želodec

Incest je igra za vso družino