Sam doma
No, pa je 10. ali 11. ali ne vem katero smučanje za nami. Ski opening. Družba bivših sodelavcev, ki se je nekaj spremenila, a glavnina ostaja. Spet je bilo odlično.
Začne se navadno dan prej in sicer priprave tistih, ki kuhajo. Tokrat sam nisem bil med njimi. Golaž, bečarski paprikaš, bujta repa ... Sem pa spremljal preko FB kolega, ki je sprotno objavljal napredek pri kuhi in s tem dvigoval raisen fiber. Tudi sam nisem zadnjo noč dobro spal.
Prvi dan, ki je še vedno dan pred smučarskim dnem je namenjen izmenjavi vseh pametnih in manj pametnih stališč, ki si jih med letom nismo uspeli. Že v kombiju, ker nas je pet, je živahno, letos pa je bilo sicer bolj napeto, ker se vedno najde kdo, ki se še ne sprosti takoj.
A današnja tema ni smučanje in druženje ampak samskost. Namreč vsake toliko časa se najdejo prijatelji, ki mi želijo pomagati. Ne vem sicer pri čem, a kot da jih moti, da sem samski. Ne osamljen, ampak sam. Včasih imam občutek, da si je bolje kaj izmisliti, ker se mi pa res ne da prepričevati ves večer, zakaj v tem uživam. Zaključijo navadno tako, da sem egoist. Pa saj priznam. No, tudi na letošnjem smučanju je bila prvi večer debata o tem, da ni lepo, da sem egoist (beri sam). Ker to pa res ni ... življenjsko. Da je čudno.
Seveda vedno pusti takšna debata vsaj kakšen dan misli, ki iščejo zato na zakaj čisto iz razloga, ker sem tehničen tip in mislim, da mora biti enačba vedno uravnotežena.
Ko smo šli naslednje dni smučanja v lokal, kjer se tudi pleše, sem podoživel, kar sem doživljal že v srednji šoli. Mi je super, še posebej poslušati glasbo, srkati pivo, plesati pa ne. In me na plesišče vabijo ženske, ne obratno. A, še vedno imam težavo dveh stvari hkrati. Poslušati glasbo in plesati. Če je zraven še tretja, da se bi naj pogovarjal, enostavno ne gre. Tako jaz uživam in super mi je. To sicer nima veze s samskostjo, a želim izpostaviti, da sem egoist, ker ne plešem, se ne pogovarjam, kadar se mi ne ljubi.
Sem pa danes na radiu ujel oddajo o samskosti (http://val202.rtvslo.si/2016/12/reakcija-56/). Mi je bila prav simpatična. Sem pa se vmes celo zasačil ob misli, da še malo in bodo o samskosti tako doktorirali, da se bo našel kdo, ki bo trdil, da je to bolezen.
Kakorkoli. Danes je božič in že včeraj je bil na sporedu Sam doma. Prvi del. Drugi del je danes. Imam privilegij, da se mi ni potrebno prilagajati in gledati. Tudi glasbo v avtu poslušam tisto, ki meni ugaja. V pečici in na štedilniku pripravljam dobrote, ki jih obožujem. Zvečer ven v mesto na sprehod. Sam. In uživam v tem.
Začne se navadno dan prej in sicer priprave tistih, ki kuhajo. Tokrat sam nisem bil med njimi. Golaž, bečarski paprikaš, bujta repa ... Sem pa spremljal preko FB kolega, ki je sprotno objavljal napredek pri kuhi in s tem dvigoval raisen fiber. Tudi sam nisem zadnjo noč dobro spal.
Prvi dan, ki je še vedno dan pred smučarskim dnem je namenjen izmenjavi vseh pametnih in manj pametnih stališč, ki si jih med letom nismo uspeli. Že v kombiju, ker nas je pet, je živahno, letos pa je bilo sicer bolj napeto, ker se vedno najde kdo, ki se še ne sprosti takoj.
A današnja tema ni smučanje in druženje ampak samskost. Namreč vsake toliko časa se najdejo prijatelji, ki mi želijo pomagati. Ne vem sicer pri čem, a kot da jih moti, da sem samski. Ne osamljen, ampak sam. Včasih imam občutek, da si je bolje kaj izmisliti, ker se mi pa res ne da prepričevati ves večer, zakaj v tem uživam. Zaključijo navadno tako, da sem egoist. Pa saj priznam. No, tudi na letošnjem smučanju je bila prvi večer debata o tem, da ni lepo, da sem egoist (beri sam). Ker to pa res ni ... življenjsko. Da je čudno.
Seveda vedno pusti takšna debata vsaj kakšen dan misli, ki iščejo zato na zakaj čisto iz razloga, ker sem tehničen tip in mislim, da mora biti enačba vedno uravnotežena.
Ko smo šli naslednje dni smučanja v lokal, kjer se tudi pleše, sem podoživel, kar sem doživljal že v srednji šoli. Mi je super, še posebej poslušati glasbo, srkati pivo, plesati pa ne. In me na plesišče vabijo ženske, ne obratno. A, še vedno imam težavo dveh stvari hkrati. Poslušati glasbo in plesati. Če je zraven še tretja, da se bi naj pogovarjal, enostavno ne gre. Tako jaz uživam in super mi je. To sicer nima veze s samskostjo, a želim izpostaviti, da sem egoist, ker ne plešem, se ne pogovarjam, kadar se mi ne ljubi.
Sem pa danes na radiu ujel oddajo o samskosti (http://val202.rtvslo.si/2016/12/reakcija-56/). Mi je bila prav simpatična. Sem pa se vmes celo zasačil ob misli, da še malo in bodo o samskosti tako doktorirali, da se bo našel kdo, ki bo trdil, da je to bolezen.
Kakorkoli. Danes je božič in že včeraj je bil na sporedu Sam doma. Prvi del. Drugi del je danes. Imam privilegij, da se mi ni potrebno prilagajati in gledati. Tudi glasbo v avtu poslušam tisto, ki meni ugaja. V pečici in na štedilniku pripravljam dobrote, ki jih obožujem. Zvečer ven v mesto na sprehod. Sam. In uživam v tem.
Komentarji
Objavite komentar