Mojo nedolžnost rušijo! Staram se.

Pravzaprav rušijo stavbo v kateri sem izgubil svojo nedolžnost. A veste, da me je res malce presenetilo?! Kar porušili jo bodo. Sicer me je sodelavec pomiril s tem, ko je dejal, da verjetno vseeno ni bila ravno nova. To je res, ampak vseeno.

Hčera in sine na skiroju, ate pa na rolerjih skozi Rožno dolino. Lepa sončna nedelja in ponosen foter, ki razlaga v katerem bloku študentskih domov je pridno študiral. Ampak res! Bil sem priden. Seveda spada zraven tudi žuranje, preganjanje deklic, postavljanje, šopirjenje, preizkušanje takšnih in drugačnih meja. A, vseeno me otroška pogleda vprašata, kaj to pomeni - študirat. In potem kot prav foter razlagam, da je to učenje kot onadva v četrtem razredu. In da si želim, da pridobita tudi onadva to izkušnjo.

Se peljemo mimo domov pa po ulici, ki sem jo prečkal na poti do faksa. Opazim, da je kar nekaj vil olepšalo svoj izgled bodisi z menjavo oken, fasad ali pa so nastale nadomestne gradnje, nekatere pa so postale prave grdosije. Mislim, da se Rožna dolina spreminja na slabše. Ni več zgodbe, ampak je kot mozaik, ki ga gledaš od blizu. Nepravilnih oblik, nefunkcionalno,... grdo. Peljemo mimo reklamnega panoja, kjer vabijo kupce za nakup nadstandardnih stanovanj v večstanovanjski vili. Hm. Kje hudiča pa bo stal ta večstanovanjski objekt? Opazim, da na mestu, kjer je nekoč deloval radio Kričač. Se še spomnete, koliko lokacij se je dičalo s tablo: "V tej hiši je deloval od tega in tega radio Kričač." Nekaj takšnega. Sam sem bil vedno tako ponosen, ko sem našel kakšno izmed teh "skrivališč". Dokler nisem spoznal resnice, da je teh hiš ogromno.

Kakorkoli, ta večstanovanjski objekt stoji na vrtu hiše, kjer sem jaz nekoč že bil! Pa me spet preplavijo čustva in spomini na te študentska čase. V tistem trenutku pa se zdrznem, saj za dovoz rušijo tudi hišo, ne samo vrta. In to hišo, kjer sem jaz bil. Nekoč. Še danes vidim nalepko globusa na oknu, za katero sem se vedno spraševal, zakaj je kakšen študent najemnik ni odstranil. Sam bi jo. Pa nisem bil podnajemnik temveč fant punce, ki je bila podnajemnica. In tam, v tej hiši, tej sobi sem izgubil nedolžnost. In glede na dejstvo, da sem izgubil nedolžnost šele v prvih mesecih študentskega življenja sem že tisti čas moral biti star. Kaj šele danes. Pa še mesec dni ni odkar sem imel rojstni dan. Staram se!

In odrolali smo domov.

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Vse to se je dogajalo. Tudi Meni.

Pokvarjen želodec

Incest je igra za vso družino