No, pa sem!

Magister. Ekonomskih znanosti. Se dober sliši? Hja, kaj pa vem. Sem eden tistih, ki sem nalogo pisal pet let. Ker ni težava narediti izpite, ampak zaključiti. Kot zaključevanje prodaje.

V zadnjih letih, mislim da v desetih, odkar pišem blog se je veliko spremenilo. Rodil se mi je sin, ločil sem se, ponovno poročil, zamenjal dve službi,... Hecno! Moja lektorica je zelo vesela. Veseli so bili tudi na fakulteti in mi zato prisodili čisto devetko. Samo, kaj naj s tem? Jaz se ne znam it tega. Še težje je. Sem sem pa prijavil za moderatorja oz. napovedovalca na radiu. To sem že počel in to mi je bilo všeč. Samo to ni po PS-u. Dobroto še vedno širim, ampak bolj previdno, saj ti danes ljudje, ki te poznajo škodujejo, če ti ne pomagajo. Sam pa nič ne smeš storiti. Res smo smešna družba.

Kako smešna? Z ženo sva bila v Švici. Tako pridni ljudje. Tako zavedni državljani. Tako prijazni. Mi smo bili pridni v bivši Jugoslaviji. Danes ne več. Žal. Tako bojimo se presežkov. Kakršnikoli presežkov.

Danes pa imamo novega magistra v Sloveniji, ki ni naredil MBA ampak magisterij in nam to nič ne koristi. Čisto nič. Moj naslednji cilj je, da izkoristim zase in za Slovenijo. Ker mi ni vseeno. Ni mi nikoli bilo in mi nikoli ne bo! Ni mi vseeno.

Kakorkoli, vesel sem. Vesel sem, da sem končno dosegel oz. zaključil svoj cilj. Vesel sem, ker mi daje novo energijo.

Vesel sem.

Komentarji

  1. Čestitam!

    Jaz zavlačujem z diplomo tudi že več let, izpiti pa vsi opravljeni ...

    Se strinjam, da se bojimo presežkov. Predvsem se bojimo tvegati, manjka nam smelih načrtov in drznosti (sploh v mojih koncih in sam se na žalost še predobro vklapljam v svoje okolje).

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Vse to se je dogajalo. Tudi Meni.

Pokvarjen želodec

Incest je igra za vso družino