I am confused
A bit. But it's great. I guess. I know.
Bilo je lepo. Spet okoli. Glavnega mesta. Res poseben občutek. Ga objeti. Glavno mesto. Sem moral še kar odteči nekaj kilometrov. Po objemu. Kako je pasalo. Danes pa v srce in po glavni žili.
Po tem pa barbecue. Tak poseben. S prijatelji. In sinom. Vsi smo sodelovali. Pri mojem ljubem opravilu. Pripravi hrane. Vsi. Moj ponos pa je stregel s pijačo. V "taboljših" kozarcih. Ki mi jih je mimogrede podarila njegova mamica. Bivša žena. Saj ni vedel. A čuti. Bojda. Kakorkoli. Čista improvizacija, ker nisem računal na to in sem spoti čaral. To znam. In odlično je bilo. Prijateljeva žena je bila zadovoljna. Z vinom za njo, s solato, s peko in rezultati. Otročki so uživali. Vsi smo. Večkrat bomo.
Danes sem pa bil. No ja, najprej obril in umil lase. In prebral "napotke". Sin mi je zaželel uspešen pogovor. Dobil sem celo lubčka, kar je "kar tako" nenavadno. Je že vedel, da je pomembno. In res je. Samo eno uro je trajalo. Oblekel srajco, katere kavbojke, čevlje ... a je šlo. In le še globoka dva vdiha pred izstopom iz dvigala. Da razbijem tremo. Res je faca. Trener. Takoj je razbil morebitno tremo. Tremo, ki je ni bilo. Teorija mi je sicer pomagala, a ni bila potrebna. Najprej najina skupna tema, motorji. Odlično. Drža, zahvala za čas, kretnje, vse. No ja, potenje se je pričelo. Sem začutil na srajci, a vse pod kontrolo. Nato njegova partnerica in hkrati žena. Če dobro pomislim, je bilo tako načrtovano. Edino za tajnico si nisem na čistem, kaj bi moral narediti. Njena prisotnost, ne tajničina, me ni zmedla. Sploh ne. V bistvu me je presenetila. Pozitivno. Z njim sva relativno hitro zaključila. Potem pa vprašanje, ki ga ona vedno postavi. Me ne preseneti. Ne vem, če sem z odgovorom prepričal, a zagotovo pustil vtis. Že dejstvo, da sem eden izmed treh je velika čast. A hkrati toliko večja odgovornost. Ona je definitivno vodila razgovor. Tako je povedala za naslednje aktivnosti. Strukturirala pogovor. Vmes neurje zunaj. Ona poskrbi za stol, ki ga veter premetava na terasi. Zaključimo s tem, ali me še vedno zanima. Hm.
In zdaj? Ni me strah. Just confused. Odločitev jutri. Ena izmed. Vsekakor si želim oboje. Tudi naslednjega izziva in vseh naslednjih. Težko bo. A to mi pomeni, da živim.
Vso spoštovanje Njima!
Bilo je lepo. Spet okoli. Glavnega mesta. Res poseben občutek. Ga objeti. Glavno mesto. Sem moral še kar odteči nekaj kilometrov. Po objemu. Kako je pasalo. Danes pa v srce in po glavni žili.
Po tem pa barbecue. Tak poseben. S prijatelji. In sinom. Vsi smo sodelovali. Pri mojem ljubem opravilu. Pripravi hrane. Vsi. Moj ponos pa je stregel s pijačo. V "taboljših" kozarcih. Ki mi jih je mimogrede podarila njegova mamica. Bivša žena. Saj ni vedel. A čuti. Bojda. Kakorkoli. Čista improvizacija, ker nisem računal na to in sem spoti čaral. To znam. In odlično je bilo. Prijateljeva žena je bila zadovoljna. Z vinom za njo, s solato, s peko in rezultati. Otročki so uživali. Vsi smo. Večkrat bomo.
Danes sem pa bil. No ja, najprej obril in umil lase. In prebral "napotke". Sin mi je zaželel uspešen pogovor. Dobil sem celo lubčka, kar je "kar tako" nenavadno. Je že vedel, da je pomembno. In res je. Samo eno uro je trajalo. Oblekel srajco, katere kavbojke, čevlje ... a je šlo. In le še globoka dva vdiha pred izstopom iz dvigala. Da razbijem tremo. Res je faca. Trener. Takoj je razbil morebitno tremo. Tremo, ki je ni bilo. Teorija mi je sicer pomagala, a ni bila potrebna. Najprej najina skupna tema, motorji. Odlično. Drža, zahvala za čas, kretnje, vse. No ja, potenje se je pričelo. Sem začutil na srajci, a vse pod kontrolo. Nato njegova partnerica in hkrati žena. Če dobro pomislim, je bilo tako načrtovano. Edino za tajnico si nisem na čistem, kaj bi moral narediti. Njena prisotnost, ne tajničina, me ni zmedla. Sploh ne. V bistvu me je presenetila. Pozitivno. Z njim sva relativno hitro zaključila. Potem pa vprašanje, ki ga ona vedno postavi. Me ne preseneti. Ne vem, če sem z odgovorom prepričal, a zagotovo pustil vtis. Že dejstvo, da sem eden izmed treh je velika čast. A hkrati toliko večja odgovornost. Ona je definitivno vodila razgovor. Tako je povedala za naslednje aktivnosti. Strukturirala pogovor. Vmes neurje zunaj. Ona poskrbi za stol, ki ga veter premetava na terasi. Zaključimo s tem, ali me še vedno zanima. Hm.
In zdaj? Ni me strah. Just confused. Odločitev jutri. Ena izmed. Vsekakor si želim oboje. Tudi naslednjega izziva in vseh naslednjih. Težko bo. A to mi pomeni, da živim.
Vso spoštovanje Njima!
Komentarji
Objavite komentar