Kak' sem ponosen ...
... nase!
Ampak res. Danes je moj sine šel predzadnjič v sedmi. Kak' gre hitr'. Pa si želim še dva. Hmm. To bo pa težko nadoknadit :)
Teden nazaj mi je poslal SMS, da je Ona zaljubljena vanj. Samo to. In to on, ki noče govoriti o tem. Kak' lepo, a ne? A, ni najlepše, če ti otrok toliko zaupa, da to pove. No, danes pa dobim SMS iz šole, da ga bo "slovo" vprašal, čeprav je učiteljica dejala, da ga ne bo več. In da ima zaključeno štiri. Iz SMS-ja se je čutilo, da je v stiski. V naslednjem doda, da nič ne zna in da lahko zaključi na trojki in da zaradi tega ne bi mogel biti odličen. Hja. Jst pa kot navadno v delovni vnemi, a me zadeva vznemiri. Ker so to moji trenutki. Ker je to Moje.
Mu odpošljem, da naj se umiri, skoncentrira, globoko diha in stoično prenese dejanje preverjanje znanja. Ne obupaj!
Čez eno uro zazvoni. Ravno zraven prijatelj, ki se hoče oglasiti. Nak, ne gre. To moram jaz. In pravi, da je uspel. Bravo!!
Ostalo je sledilo, kot v filmu. Malce megleno, saj se je pričela vročina, katero slabše prenašam. A zadovoljen s svojim delom, z njegovim uspehom se odločim, da greva na 250 gramskega. Šnicl pravi on. Ta debel. Ja, še prej pa k frizerju. Ker ima dolge lase, ki mu gredo na oči in je sploh vroče, da zadevo sanirava. Gneča. Torej šnicl first. Foter in sin. Meni je foter všeč, njemu pa "ta mal'". Sem moral ovekovečit. Sledil je frizer in fascikel fotk modelov. Izbereva, ostrižejo in greva. Do doma imava foto session.
Zadovoljen doma pogleda policijsko akademijo in razložim, da sem ponosen. Nič ne odgovori, le posluša. Ponosen sem, da je dosegel zadani cilj, ki se mu je zdel previsok. Le to. Samo to. Da sem znal vzpostaviti okolje, da se je za dosego cilja motiviral. Jp, motivira se lahko človek le sam. Kaka faca sem!
Ampak res. Danes je moj sine šel predzadnjič v sedmi. Kak' gre hitr'. Pa si želim še dva. Hmm. To bo pa težko nadoknadit :)
Teden nazaj mi je poslal SMS, da je Ona zaljubljena vanj. Samo to. In to on, ki noče govoriti o tem. Kak' lepo, a ne? A, ni najlepše, če ti otrok toliko zaupa, da to pove. No, danes pa dobim SMS iz šole, da ga bo "slovo" vprašal, čeprav je učiteljica dejala, da ga ne bo več. In da ima zaključeno štiri. Iz SMS-ja se je čutilo, da je v stiski. V naslednjem doda, da nič ne zna in da lahko zaključi na trojki in da zaradi tega ne bi mogel biti odličen. Hja. Jst pa kot navadno v delovni vnemi, a me zadeva vznemiri. Ker so to moji trenutki. Ker je to Moje.
Mu odpošljem, da naj se umiri, skoncentrira, globoko diha in stoično prenese dejanje preverjanje znanja. Ne obupaj!
Čez eno uro zazvoni. Ravno zraven prijatelj, ki se hoče oglasiti. Nak, ne gre. To moram jaz. In pravi, da je uspel. Bravo!!
Ostalo je sledilo, kot v filmu. Malce megleno, saj se je pričela vročina, katero slabše prenašam. A zadovoljen s svojim delom, z njegovim uspehom se odločim, da greva na 250 gramskega. Šnicl pravi on. Ta debel. Ja, še prej pa k frizerju. Ker ima dolge lase, ki mu gredo na oči in je sploh vroče, da zadevo sanirava. Gneča. Torej šnicl first. Foter in sin. Meni je foter všeč, njemu pa "ta mal'". Sem moral ovekovečit. Sledil je frizer in fascikel fotk modelov. Izbereva, ostrižejo in greva. Do doma imava foto session.
Zadovoljen doma pogleda policijsko akademijo in razložim, da sem ponosen. Nič ne odgovori, le posluša. Ponosen sem, da je dosegel zadani cilj, ki se mu je zdel previsok. Le to. Samo to. Da sem znal vzpostaviti okolje, da se je za dosego cilja motiviral. Jp, motivira se lahko človek le sam. Kaka faca sem!
Komentarji
Objavite komentar