Mami, zdaj razumem!
Polna luna. Nazaj iz Podgozda pri Žužembergu, kjer sem "oddal" sina. Za 14 dni. Na taorniški tabor. Al' nekaj takšnega.
Sončni zahod, tabor ob reki Krki in sin na sovoznikovem sedežu. Nisva se videla 14 dni. Je bil z mamico na morju. Ta mamica je njegova mamica. Moja mami pa ima drugo povezavo. Namreč, nikoli, ampak res nikoli mi ne reče, naj pazim, ko grem na pot z motorjem. Nikoli ni "težila, ker nisem več doma prespal ampak šel "domov" v Ljubljano. Je rekla, da zato, ker je v mojih letih enako čutila. Pogrešala pa me je. In tako sem se danes počutil sam, ko je sin imel "tremo", da bo brez staršev na taboru. Saj vem, da je tako prav. A, dokler nimamo svojih otrok, tega ne vemo čisto zares. Mislim, da bo prvič sam brez vsaj enega od staršev zdoma. To je odraščanje. In njegova mama je želela, da ima s sabo mobitel. Ja, kje ga bo pa polnil hudiča? Saj se je končno strinjala, da gre brez. On s tem nima težav. Ima pa 4 svetilke, dva noža od katerih je eden "moj" Letherman, ki je Moj. Vem, da ga lahko izgubi, a zasluži si imeti s sabo nekaj mojega. Poleg 4 majic z dolgimi rokavi, štirih kratkih hlač ... Sva pri mamici vse to zreducirala. Je dejala bivša žena, da si želi, da večkrat pridem in stvari uredim, ker mene posluša. In še res je tako. Samo, med vožnjo je dejal, da je to zato, ker mami misli, da se me boji. Fajn. Če bi se me bal, potem mi tega ne bi zaupal. Sem pa mimogrede komaj prišel do njegovega spričevala, ker je tako skromen. In fant je odličen! Kakorkoli, sem ponosen. Ponosen, da mu je uspelo doseči zastavljen cilj.
Ne glede na to, da bo pogrešal svojega psa in tudi mene, je dejal, pa bom pogrešal tudi jaz njega. Ampak saj bova imela svojih 14 dni skupaj na morju in nato še hribe. Želi na Triglav. In to on, ki mu hoja ne diši :)
Končno se nazaj grede peljem po Slovenski, pravzaprav Dunajski v prestolnici in razmišljam, da je to to. Veliko sem dosegel v življenju. Res uživam, ko se peljem po eni izmed glavnih vpadnic, zadovoljen v službi, zadovoljen, da grem v stanovanje, kjer sem zalil travo v atriju, kjer so mi odpravili garancijsko napako počenega zidu in kjer sem Doma.
Zdaj gre verjetno počasi spat. V šotor. V naravi. Bo doživel nevihte, kar sem zamočal bivši ženi. A, to so izkušnje. Izkušnje, ki mu bodo koristile. Rad ga imam. Pravzaprav imam veliko ljudi rad. Hkrati imam bližnje premalo rad. Tako se komaj "otresem" njegovega brata, psa, bivše žene in drugega moža. Ker me imajo radi. Ati, Mami, Brat. Vse vas imam rad! Saj vemo, če ni foušije, je za vse dost. A, ne?
Sončni zahod, tabor ob reki Krki in sin na sovoznikovem sedežu. Nisva se videla 14 dni. Je bil z mamico na morju. Ta mamica je njegova mamica. Moja mami pa ima drugo povezavo. Namreč, nikoli, ampak res nikoli mi ne reče, naj pazim, ko grem na pot z motorjem. Nikoli ni "težila, ker nisem več doma prespal ampak šel "domov" v Ljubljano. Je rekla, da zato, ker je v mojih letih enako čutila. Pogrešala pa me je. In tako sem se danes počutil sam, ko je sin imel "tremo", da bo brez staršev na taboru. Saj vem, da je tako prav. A, dokler nimamo svojih otrok, tega ne vemo čisto zares. Mislim, da bo prvič sam brez vsaj enega od staršev zdoma. To je odraščanje. In njegova mama je želela, da ima s sabo mobitel. Ja, kje ga bo pa polnil hudiča? Saj se je končno strinjala, da gre brez. On s tem nima težav. Ima pa 4 svetilke, dva noža od katerih je eden "moj" Letherman, ki je Moj. Vem, da ga lahko izgubi, a zasluži si imeti s sabo nekaj mojega. Poleg 4 majic z dolgimi rokavi, štirih kratkih hlač ... Sva pri mamici vse to zreducirala. Je dejala bivša žena, da si želi, da večkrat pridem in stvari uredim, ker mene posluša. In še res je tako. Samo, med vožnjo je dejal, da je to zato, ker mami misli, da se me boji. Fajn. Če bi se me bal, potem mi tega ne bi zaupal. Sem pa mimogrede komaj prišel do njegovega spričevala, ker je tako skromen. In fant je odličen! Kakorkoli, sem ponosen. Ponosen, da mu je uspelo doseči zastavljen cilj.
Ne glede na to, da bo pogrešal svojega psa in tudi mene, je dejal, pa bom pogrešal tudi jaz njega. Ampak saj bova imela svojih 14 dni skupaj na morju in nato še hribe. Želi na Triglav. In to on, ki mu hoja ne diši :)
Končno se nazaj grede peljem po Slovenski, pravzaprav Dunajski v prestolnici in razmišljam, da je to to. Veliko sem dosegel v življenju. Res uživam, ko se peljem po eni izmed glavnih vpadnic, zadovoljen v službi, zadovoljen, da grem v stanovanje, kjer sem zalil travo v atriju, kjer so mi odpravili garancijsko napako počenega zidu in kjer sem Doma.
Zdaj gre verjetno počasi spat. V šotor. V naravi. Bo doživel nevihte, kar sem zamočal bivši ženi. A, to so izkušnje. Izkušnje, ki mu bodo koristile. Rad ga imam. Pravzaprav imam veliko ljudi rad. Hkrati imam bližnje premalo rad. Tako se komaj "otresem" njegovega brata, psa, bivše žene in drugega moža. Ker me imajo radi. Ati, Mami, Brat. Vse vas imam rad! Saj vemo, če ni foušije, je za vse dost. A, ne?
Komentarji
Objavite komentar