(Za)plankanost
Po SSKJ-a je definicija naslednja: zaplánkanost
-i ž (ȃ) pog., slabš. nerazgledanost, omejenost: očitati komu zaplankanost; duhovna, provincialna zaplankanost ♪
Navajam zato, ker sam nisem prepričan, da je prava beseda, ki nas opiše. Verjetna je boljša Slovenceljni po definiciji ga. Svetlane Makaroivič (http://sl.wikipedia.org/wiki/Svetlana_Makarovi%C4%8D).
Za kaj gre? Se pogovarjam z mamo o recimo manjšem zapletu, kjer je investitor obljubil vsem stanovanjem manjšega večstanovanjskega objekta možnost skupnega kurišča za roštiljanje. Meni se zdi super. Kaj bo klinac vsak posebej nekaj na balkonu cmaril, če lahko imamo eno kurišče, kjer ga koristi vseh šest stanovanj. Ali pa dve kurišči, kot je bilo dejansko načrtovano. Seveda do reloizacije ni nikoli prišlo. Zmanjkalo denarja, prostora, volje. Saj je čisto vseeno zakaj se zadeva ni realizirala. Zanimivo je razmišljanje, da nihče ne bi žrtvoval en kvadratni meter in to skupnega prostora, da ne bo pomote. Ker se bo potem težko parkiralo in se bo ne vem kaj zgodilo. Ampak pustimo to.
To me spominja na mejni prehod na Dragonji. Tam so najprej postavili kontejnerje in šele nato se gremo pogajati. Jp. Podoben primer. Težko te potem premaknejo, ko si enkrat že stacioniran.
Bolj me žalosti, ko gledam naše obnašanje v Sloveniji zadnje čase. Mislil sem, ali še bolje prepričan sem bil, da stopimo skupaj, ko je kriza. Kot npr. referendum o osamosvojitvi. Ko smo potem doživeli 10 dnevno vojno, je veliko ljudi imelo "bolj nujne opravke", nekateri v tujini, a sem vseeno mislil, da znamo držati skupaj. V to ne verjamem več. Upam pa še (dasiravno to ne paše skupaj, a ne?). Poglejmo samo odlagališča, pa naj si bo to jedrskih odpadkov ali drugih. Vsi se trkamo po prsih, kako smo ekološko osveščeni, a zbiralnice in predelovalnice pa ne bi imeli na našem dvorišču. Hmm.
Zadnji primer, ki me je unejevoljil je z Bleda. Našega bisera, a ne? Klinac pa tak biser! Dokler smo bili v Jugoslavijo, so ga vsaj vzdrževali, zdaj po denacionalizaciji pa so vzdrževani samo tisti deli, kjer je lastništvo jasno in seveda polna denarnica. Ostalo pa je ostalo kot vsaj 20 let nazaj. Žal. Narava je resda lepa. Prelepa. A kaj, ko to ni dovolj. Prebivalci tarnajo, da se od turizma ne da živeti, a hkrati nič ne sodelujejo. Verjamem, da poznajo način delovanja avstrijskih vasi v smučarskih središčih, ko vsi delujejo usklajeno. Pri nas pa ne. Pa saj potem ni čudno, da ne more obratovati niti navadna žicnica, če se mora sama zase pokriti. Za obvoznico se ne morejo sporazumeti vsaj 15 let! Rajši tarnajo nad prometom ob jezeru. Dogodke pa bi tako in tako najraje ukinili. Ognjemete, zdaj še air show, verjamem da tudi nočno 10-ko (teko okoli jezera), ker tekači rigamo in prdimo ter tako dodatno onesnažujemo našo, pardon njihovo, okolico. Preberite, kako razmišljajo: http://zavest.net/clanki/loop-air-show-bled-2012.
Vsi želimo naprej, hkrati pa bi vse prepovedali. Res nas ne razumem. Malo pa res pretiravamo. Ali pa ... sem jaz čuden. To itak.
Navajam zato, ker sam nisem prepričan, da je prava beseda, ki nas opiše. Verjetna je boljša Slovenceljni po definiciji ga. Svetlane Makaroivič (http://sl.wikipedia.org/wiki/Svetlana_Makarovi%C4%8D).
Za kaj gre? Se pogovarjam z mamo o recimo manjšem zapletu, kjer je investitor obljubil vsem stanovanjem manjšega večstanovanjskega objekta možnost skupnega kurišča za roštiljanje. Meni se zdi super. Kaj bo klinac vsak posebej nekaj na balkonu cmaril, če lahko imamo eno kurišče, kjer ga koristi vseh šest stanovanj. Ali pa dve kurišči, kot je bilo dejansko načrtovano. Seveda do reloizacije ni nikoli prišlo. Zmanjkalo denarja, prostora, volje. Saj je čisto vseeno zakaj se zadeva ni realizirala. Zanimivo je razmišljanje, da nihče ne bi žrtvoval en kvadratni meter in to skupnega prostora, da ne bo pomote. Ker se bo potem težko parkiralo in se bo ne vem kaj zgodilo. Ampak pustimo to.
To me spominja na mejni prehod na Dragonji. Tam so najprej postavili kontejnerje in šele nato se gremo pogajati. Jp. Podoben primer. Težko te potem premaknejo, ko si enkrat že stacioniran.
Bolj me žalosti, ko gledam naše obnašanje v Sloveniji zadnje čase. Mislil sem, ali še bolje prepričan sem bil, da stopimo skupaj, ko je kriza. Kot npr. referendum o osamosvojitvi. Ko smo potem doživeli 10 dnevno vojno, je veliko ljudi imelo "bolj nujne opravke", nekateri v tujini, a sem vseeno mislil, da znamo držati skupaj. V to ne verjamem več. Upam pa še (dasiravno to ne paše skupaj, a ne?). Poglejmo samo odlagališča, pa naj si bo to jedrskih odpadkov ali drugih. Vsi se trkamo po prsih, kako smo ekološko osveščeni, a zbiralnice in predelovalnice pa ne bi imeli na našem dvorišču. Hmm.
Zadnji primer, ki me je unejevoljil je z Bleda. Našega bisera, a ne? Klinac pa tak biser! Dokler smo bili v Jugoslavijo, so ga vsaj vzdrževali, zdaj po denacionalizaciji pa so vzdrževani samo tisti deli, kjer je lastništvo jasno in seveda polna denarnica. Ostalo pa je ostalo kot vsaj 20 let nazaj. Žal. Narava je resda lepa. Prelepa. A kaj, ko to ni dovolj. Prebivalci tarnajo, da se od turizma ne da živeti, a hkrati nič ne sodelujejo. Verjamem, da poznajo način delovanja avstrijskih vasi v smučarskih središčih, ko vsi delujejo usklajeno. Pri nas pa ne. Pa saj potem ni čudno, da ne more obratovati niti navadna žicnica, če se mora sama zase pokriti. Za obvoznico se ne morejo sporazumeti vsaj 15 let! Rajši tarnajo nad prometom ob jezeru. Dogodke pa bi tako in tako najraje ukinili. Ognjemete, zdaj še air show, verjamem da tudi nočno 10-ko (teko okoli jezera), ker tekači rigamo in prdimo ter tako dodatno onesnažujemo našo, pardon njihovo, okolico. Preberite, kako razmišljajo: http://zavest.net/clanki/loop-air-show-bled-2012.
Vsi želimo naprej, hkrati pa bi vse prepovedali. Res nas ne razumem. Malo pa res pretiravamo. Ali pa ... sem jaz čuden. To itak.
Komentarji
Objavite komentar