Ko bom velik, bom ...
... ja, res sem rekel, da bom predsednik. Države seveda. Pa sem bil le predsednik razreda. V osnovni šoli. Nekajkrat. Hmm. Fajn je bilo.Pravzaprav sploh nismo res vedeli, da sem. Ker sem pač tak tip. Predsedniški. Ja, pa ja da!
Ampak, če dobro razmislim, sem bil predsednik razreda tudi v srednji šoli. Ko sem se boril za valeto. Pravzaprav za avtobus punc. Seveda, ko pa smo bili sami fantje v razredu. Potem pa...
No, ampak danes sem malce spremljal Volitve 2012. Za predsednika Slovenije. Lej, prvi korak je spremljanje konkurence, a ne? In je bila dobra oddaja. Brez kandidatov. Le njihovi iz štaba. In seveda posnetki Slavka Bobovnika, ko je z vsakim od kandidatov preživel en dan. Če so v štabih takšni, kot v oddaji, potem zlahka dobim tekmo. V bistvu sploh ne vem, za koga delajo, komu verjamejo in predvsem kaj počnejo! Slavko je dober. Res je odličen novinar. Kapo dol. Najbolj zanimivi pa so kandidati. Ti so skromni. Smetarji za en dan, vsak dan kuhajo in prinesejo ženi kavo v posteljo in enkrat tedensko obiskujejo svoje starše. Celo najboljši dopust je doma - pri starših. In nimajo nič več prihrankov, ker so jim skopneli pri kampaniji ali pa zaradi študija svojih otrok. Plače pa takšne, da se vprašam, kako hudiča pa lahko še krijejo stroške za kavice. Aja. Pa vozijo se s Škodo oziroma s Katrco.
Hmm. Ne vem, če si še želim biti predsednik. Pa ne toliko zaradi avtomobila. Ali plače in prihrankov. No ja, prihrankov ravno nimam, tako da bo sin težko študiral. Ampak zaradi tega, ker smo v naši ljubi deželi tako skromni, da smo samouničujoči. Višje, kot želiš biti, bolj moraš biti reven. Ne skromen, temveč reven! Ne vem ravno, če je to dobro. Pravzaprav ni! Ker to pomeni, da nisi sposoben. Zakaj pa se potem lastnik in direktor izpušnih sistemov, ki jih prodaja po celem svetu, vozi s Porsche-jem? Ali je potem on nesposoben? Res nimam nič proti, če je predsednik nekdo, ki je s svojo sposobnostjo zgradil ogromno bajto, vozi ogljično manj primeren avto, hodi na dopust v tujino, ker ga zanimajo tuji kraji in je boter kakšnega športnega igrišča. Konec koncev je takšnih kar nekaj duhovnikov, ki so to dosegli. Aja, pozabljam, da so slednji neobdavčeni. Saj takšni, ki so to dosegli poznajo tako trdo delo, kot pomanjkljivost sistema za dvomljivo pridobljene koristi. Takšni znajo visoko gor kaj predlagati. Četudi ne naglas.
Tako pa kažemo podobno sliko kot v Samorastnikih. Ali je to Boj na požiralniku?
Ampak, če dobro razmislim, sem bil predsednik razreda tudi v srednji šoli. Ko sem se boril za valeto. Pravzaprav za avtobus punc. Seveda, ko pa smo bili sami fantje v razredu. Potem pa...
No, ampak danes sem malce spremljal Volitve 2012. Za predsednika Slovenije. Lej, prvi korak je spremljanje konkurence, a ne? In je bila dobra oddaja. Brez kandidatov. Le njihovi iz štaba. In seveda posnetki Slavka Bobovnika, ko je z vsakim od kandidatov preživel en dan. Če so v štabih takšni, kot v oddaji, potem zlahka dobim tekmo. V bistvu sploh ne vem, za koga delajo, komu verjamejo in predvsem kaj počnejo! Slavko je dober. Res je odličen novinar. Kapo dol. Najbolj zanimivi pa so kandidati. Ti so skromni. Smetarji za en dan, vsak dan kuhajo in prinesejo ženi kavo v posteljo in enkrat tedensko obiskujejo svoje starše. Celo najboljši dopust je doma - pri starših. In nimajo nič več prihrankov, ker so jim skopneli pri kampaniji ali pa zaradi študija svojih otrok. Plače pa takšne, da se vprašam, kako hudiča pa lahko še krijejo stroške za kavice. Aja. Pa vozijo se s Škodo oziroma s Katrco.
Hmm. Ne vem, če si še želim biti predsednik. Pa ne toliko zaradi avtomobila. Ali plače in prihrankov. No ja, prihrankov ravno nimam, tako da bo sin težko študiral. Ampak zaradi tega, ker smo v naši ljubi deželi tako skromni, da smo samouničujoči. Višje, kot želiš biti, bolj moraš biti reven. Ne skromen, temveč reven! Ne vem ravno, če je to dobro. Pravzaprav ni! Ker to pomeni, da nisi sposoben. Zakaj pa se potem lastnik in direktor izpušnih sistemov, ki jih prodaja po celem svetu, vozi s Porsche-jem? Ali je potem on nesposoben? Res nimam nič proti, če je predsednik nekdo, ki je s svojo sposobnostjo zgradil ogromno bajto, vozi ogljično manj primeren avto, hodi na dopust v tujino, ker ga zanimajo tuji kraji in je boter kakšnega športnega igrišča. Konec koncev je takšnih kar nekaj duhovnikov, ki so to dosegli. Aja, pozabljam, da so slednji neobdavčeni. Saj takšni, ki so to dosegli poznajo tako trdo delo, kot pomanjkljivost sistema za dvomljivo pridobljene koristi. Takšni znajo visoko gor kaj predlagati. Četudi ne naglas.
Tako pa kažemo podobno sliko kot v Samorastnikih. Ali je to Boj na požiralniku?
Komentarji
Objavite komentar