NetWORKING
Mreženje, navezovanje, povezovanje. Glagolnik od navezovati. Že glagolnik nakazuje na to, da se nekaj dogaja. Še bolj zanimiva je angleška beseda, ki dobesedno vsebuje "delo". Pletenje mreže. Delo.
Do zime sem imel več kot leto dni v atriju pajka. Takšnega centimeterskega, sicer ne med očmi, ampak čez trup. Bil je res velik. Vsak večer je prišel na plano in v umetelni mreži čakal na plen. Za vsako cigareto, ki sem jo pokadil v atriju, sem pogled usmeril nanj. Vsake toliko časa sem mu, sicer ne nalašč, del mreže pretrgal, saj jo je spletel preko vrat. Seveda je mrežo obnavljal in dograjeval. Priden je bil. Bil zato, ker ga ni več.
Ampak kar mi je zanimivo je "poslovni networking". Mreženje. In ne tisto mreženje preko facebook-a, LinkedIn-a ali njim podobna omrežja iz fotelja. Navezovanje stikov v živo. V zadnjih dneh sem bil na dveh dogodkih, kjer smo "delali". Mislim mrežili. Danes na primer, sem bil na letnem dogodku podjetnikov. Dogodek, ki ga prireja organizacija, ki izvira iz ZDA. Sicer naša podružnica. Bistvo dogodka je pripeljati govorce, ki navdušujejo udeležence za bodisi začetek podjetniške kariere ali pa preboj in predvsem mreženje. Vsak odmor morajo udeleženci spoznati po tri ali pet soudeležencev, katere še ne poznajo.
Mene mreženje ne veseli na prisiljen način. Verjetno ni pravi izraz, ampak jaz v tem ne uživam. V ZDA okolju je to nekaj normalnega, v našem pa učinkuje drugače. V bistvu je govorec iz Anglije posredno to potrdil. Pravzaprav neposredno, dasiravno ni o tem govoril. Otoške države, manjše države imajo drugačen način sodelovanja kot npr. večje. Že zaradi naravnih zakonitosti. Na to sploh nisem pomislil. Bolj me bega dejstvo, da je networking nujen del uspeha. Kar je logično. Verjamem tudi v tezo, da bo oseben stik čedalje pomembnejši ob obilici sistemov, ki bodo nudili storitve.
Networking je večini naporno delo. Ko na dogodkih opazujem slovenske udeležence so redki, ki se ne družijo z znanimi soudeleženci in navezujejo nove stike. Verjamem, da so uspešni. Verjamem tudi, da tisti, ki "bolj počasi" navezujemo stike, imamo druge vrste mrežo. Morda ni tako površna. Morda.
Poznam pa tudi ljudi, ki pri svojem delu potrebujejo mrežo, a je nimajo v takšnem obsegu, da bi jim pomagala uspeti. Mislim, da je dobro vedeti, kako posamezniki navezujemo poznanstva in kaj nam ta poznanstva pomenijo. Ne verjamem pa v prisilno navezovanje novih stikov.
Še zanimiv prispevek TED: Susan Cain: Moč introvertiranih ljudi
Do zime sem imel več kot leto dni v atriju pajka. Takšnega centimeterskega, sicer ne med očmi, ampak čez trup. Bil je res velik. Vsak večer je prišel na plano in v umetelni mreži čakal na plen. Za vsako cigareto, ki sem jo pokadil v atriju, sem pogled usmeril nanj. Vsake toliko časa sem mu, sicer ne nalašč, del mreže pretrgal, saj jo je spletel preko vrat. Seveda je mrežo obnavljal in dograjeval. Priden je bil. Bil zato, ker ga ni več.
Ampak kar mi je zanimivo je "poslovni networking". Mreženje. In ne tisto mreženje preko facebook-a, LinkedIn-a ali njim podobna omrežja iz fotelja. Navezovanje stikov v živo. V zadnjih dneh sem bil na dveh dogodkih, kjer smo "delali". Mislim mrežili. Danes na primer, sem bil na letnem dogodku podjetnikov. Dogodek, ki ga prireja organizacija, ki izvira iz ZDA. Sicer naša podružnica. Bistvo dogodka je pripeljati govorce, ki navdušujejo udeležence za bodisi začetek podjetniške kariere ali pa preboj in predvsem mreženje. Vsak odmor morajo udeleženci spoznati po tri ali pet soudeležencev, katere še ne poznajo.
Mene mreženje ne veseli na prisiljen način. Verjetno ni pravi izraz, ampak jaz v tem ne uživam. V ZDA okolju je to nekaj normalnega, v našem pa učinkuje drugače. V bistvu je govorec iz Anglije posredno to potrdil. Pravzaprav neposredno, dasiravno ni o tem govoril. Otoške države, manjše države imajo drugačen način sodelovanja kot npr. večje. Že zaradi naravnih zakonitosti. Na to sploh nisem pomislil. Bolj me bega dejstvo, da je networking nujen del uspeha. Kar je logično. Verjamem tudi v tezo, da bo oseben stik čedalje pomembnejši ob obilici sistemov, ki bodo nudili storitve.
Networking je večini naporno delo. Ko na dogodkih opazujem slovenske udeležence so redki, ki se ne družijo z znanimi soudeleženci in navezujejo nove stike. Verjamem, da so uspešni. Verjamem tudi, da tisti, ki "bolj počasi" navezujemo stike, imamo druge vrste mrežo. Morda ni tako površna. Morda.
Poznam pa tudi ljudi, ki pri svojem delu potrebujejo mrežo, a je nimajo v takšnem obsegu, da bi jim pomagala uspeti. Mislim, da je dobro vedeti, kako posamezniki navezujemo poznanstva in kaj nam ta poznanstva pomenijo. Ne verjamem pa v prisilno navezovanje novih stikov.
Še zanimiv prispevek TED: Susan Cain: Moč introvertiranih ljudi
Komentarji
Objavite komentar