Opening
Česa? Ski-ja.
Sedmič ali osmič. Ne, pravzaprav desetič! Začeli smo vsi v istem podjetju. Kolegi. Danes smo vsaj v treh različnih podjetjih. Če bi bila zasedba enaka kot zadnji dve leti še dodatno. Odločitev, da skčimo ekipo je bila moja. Ker imamo težavo odločanja in jaz sem odločen.
Od prejšnjega ski openinga se srečujemo na piknikih. Pri meni, Romanu, Gregatu in spet pri meni. Ker planiramo. Vmes Horse ali pa drugje. Zadnji teden Johny nabrusi smučke. Ta predanost, da pride na dom iskat brezkompromisno mi je všeč. Bojda bi moral imeti nov kombinezon, ker je moj star 10 let. A se ne dam. Kdo gre v trgovino je večna dilema, ki jo rešimo v 5 minutah. Jaz kot direktor imam čas in valjda ta to uredim. Vse. Sol, poper, kava, mleko, jajca, krompir ... vse. Kdo "slatkiše"? Toni. Oz. njegova mama. Šnops moj ati. A, gre Toni iskat v Celje. Vse je gladko. Johny bujto repo oz. letos golaž, jaz bečarski paprikaš. Roman muziko oz. zvočnike in prenosnik. Na USB muziko jaz. Vse organizirano. Kdo skrbi za Jakija? Vse doroečeno. Sin. Piščančja bedrca bomo pekli. Kropmir zraven, prebranec, vse ... Nabrušeni noži za sir, kruh, salame. Zajtrki obilni, s hrenom in vse kar Tonijeva mama pripravi. Kej tazga si ne predstavljate, kaj počnemo. Pomembno je, da imamo pečico. Ta veliko. Štedilnik. Wireless za dodatno muziko na Romanovih zvočnikih. Delamo kuhanca, pijemo pivo, jemo dobro, za posladek pecivo. Vse. Toaletni papir, kuhinjskae brisače. Ampak smučamo.
Vedno gremo en dan prej. Zato, da naslednji dan smučamo. Da pijemo, jemo. Smo čudni? Morda. Ampak se imamo radi. Res radi in vsak ima svojo funkcijo. Vsi si pomagamo, se vozimo v bolnico, ko je to potrebno, se tolažimo, si posojamo zobne ščetke, tablete za glavobol, proti zgagi, v rit dajemo svečke proti bolečini, peljemo kolege z rešilcem ali avtom na urgence. Vse to smo že počeli.
Italija, Avstrija. Vedno gremo kam drugam. Če nekje ni bilo dobro, ponovimo. Partnerke razumejo. Tisti, ki jih imamo. Jaz imam prepade, nekdo se poškoduje, nekdao ima komando, nekdo je pussy. Vse štima.
Sedmič ali osmič. Ne, pravzaprav desetič! Začeli smo vsi v istem podjetju. Kolegi. Danes smo vsaj v treh različnih podjetjih. Če bi bila zasedba enaka kot zadnji dve leti še dodatno. Odločitev, da skčimo ekipo je bila moja. Ker imamo težavo odločanja in jaz sem odločen.
Od prejšnjega ski openinga se srečujemo na piknikih. Pri meni, Romanu, Gregatu in spet pri meni. Ker planiramo. Vmes Horse ali pa drugje. Zadnji teden Johny nabrusi smučke. Ta predanost, da pride na dom iskat brezkompromisno mi je všeč. Bojda bi moral imeti nov kombinezon, ker je moj star 10 let. A se ne dam. Kdo gre v trgovino je večna dilema, ki jo rešimo v 5 minutah. Jaz kot direktor imam čas in valjda ta to uredim. Vse. Sol, poper, kava, mleko, jajca, krompir ... vse. Kdo "slatkiše"? Toni. Oz. njegova mama. Šnops moj ati. A, gre Toni iskat v Celje. Vse je gladko. Johny bujto repo oz. letos golaž, jaz bečarski paprikaš. Roman muziko oz. zvočnike in prenosnik. Na USB muziko jaz. Vse organizirano. Kdo skrbi za Jakija? Vse doroečeno. Sin. Piščančja bedrca bomo pekli. Kropmir zraven, prebranec, vse ... Nabrušeni noži za sir, kruh, salame. Zajtrki obilni, s hrenom in vse kar Tonijeva mama pripravi. Kej tazga si ne predstavljate, kaj počnemo. Pomembno je, da imamo pečico. Ta veliko. Štedilnik. Wireless za dodatno muziko na Romanovih zvočnikih. Delamo kuhanca, pijemo pivo, jemo dobro, za posladek pecivo. Vse. Toaletni papir, kuhinjskae brisače. Ampak smučamo.
Vedno gremo en dan prej. Zato, da naslednji dan smučamo. Da pijemo, jemo. Smo čudni? Morda. Ampak se imamo radi. Res radi in vsak ima svojo funkcijo. Vsi si pomagamo, se vozimo v bolnico, ko je to potrebno, se tolažimo, si posojamo zobne ščetke, tablete za glavobol, proti zgagi, v rit dajemo svečke proti bolečini, peljemo kolege z rešilcem ali avtom na urgence. Vse to smo že počeli.
Italija, Avstrija. Vedno gremo kam drugam. Če nekje ni bilo dobro, ponovimo. Partnerke razumejo. Tisti, ki jih imamo. Jaz imam prepade, nekdo se poškoduje, nekdao ima komando, nekdo je pussy. Vse štima.
Ni ga polnilca, kot je naš ski opening. Vsi utrujeni a polni energije pridemo nazaj. Vedno. Radi se imamo. In zato obstajajo tudi zlobni jeziki. Tako je. Bečarski je skuhan, nakup v trgovini opravljen, smučke nabrušene. Pojma nimate!
Komentarji
Objavite komentar