(Za)upanje
Danes je prijeten dan. Sončno, končan naporen teden. Veliko je bilo obiskov ta teden. Strank, prijatelj na obisku pri meni, nekaj piva in danes končno čiščenje stanovanja, pomivanje tal ter ... tek. Res lepo. In drugače tečem. Pa ne zato, ker končno imam nove copate za 40 €, ampak zaradi izkušenj.
Tek je hecna stvar. Kot mehka droga. Če ne znaš pasti "noter", potem je le napor. Sicer pa se odpre nov svet v glavi in podobe Kamniških alp v ozadju niso tako privlačne kot sicer, saj motijo misli, ki zaposlujejo celo telo. Ta teden je konec še ene zveze. Pa 50 jih boš letos imel. Noro. Če bom jaz tako dobro izgledal pri petdesetih ... Ampak veš, ne vem če je konec ta teden. Še vedno se bosta občasno videla, slišala. Verjetno sploh ni bilo začetka. Pa ne, da nista bila skupaj. Ampak ne verjamem, da so začetki in konci. Bolj poglavja. Ker ljudje lažje beremo knjigo, če je razdelejna na poglavja. Kot si sam dejal, želiš le živeti. In točno to počneš. Kot jaz. Tudi meni se premogokrat zdi, da dobrota je sirota. A, se ne dam. Takšna sva. In veš kaj? V bistvu sva na to ponosna, le težko nama je prevečkrat. Potem pa se malo zjočeva, spiveja "po koje pivo" in gremo naprej. Se ne vidiva po več kot eno leto, pa se lahko drug drugemu zjočeva. Ker se čutiva. Rad te imam Prijatelj.
Tudi moj brat je ta teden sklenil dogovor o delitvi premoženja. Torej se poglavja kar vrstijo. Bravo Brat! Upam, da kdaj vzdigneš roko vznak in vzklikneš: "Yes!" Rad imam tudi tebe. Dasiravno sva tudi midva včasih bolj včasih manj oddaljena. A, kdo ve, kaj prinaša naslednje poglavje.
Moja "knjiga" ali življenje bo imela kar nekaj poglavij. In to mi je všeč. That makes me alive. Boli pa, ko nekomu zaupaš in vnaprej izraziš strah pred prizadetosjo, strah pred tem, da izkoristi to zaupanje. Da me nategne. Me je nekdo opozoril, a moje zaupanje do nje mi je vlivalo upanje. In ja, tudi Tebe imam rad.
Pa da ne bom zopet citiral SSKJ naj omenim le razliko med upanjem in zaupanjem. Upanje je duševno stanje, ko se vidi možnost za rešitev iz težkega položaja. Zaupanje pa prepričanje, da je kdo sposoben, voljen narediti, kar se pričakuje. Kot zanimivost pa le še to, da je hupanje glagolnik od hupati. :)
Očitno ni bilo več upanja v njenih očeh, saj ni verjela v rešitev. Še manj pa zaupanja, saj očitno ni verjela, da sem sposoben. Ampak, a ni to vseeno? Vedno vidimo, kar hočemo. Če želimo iskati krivca vsepovsod drugje, kot pri nas samih, ga bomo našli. Prav tako lahko krivca hitro najdemo v sebi. Nam pa iskanje krivca zapolni čas. In nekateri se bojijo biti brez dela.
Grem. Na 40 letnico. Joj, kako gre hitro. Rekel si, zabava brez otrok. Hm. Še dobro, da ni moj rojstni dan :) Tudi Tebe imam rad, čeprav se vidimo na dve leti.
No ja, kmalu bo mojih 40. Pa lepo nedeljo. Se vidimo na teku!
Tek je hecna stvar. Kot mehka droga. Če ne znaš pasti "noter", potem je le napor. Sicer pa se odpre nov svet v glavi in podobe Kamniških alp v ozadju niso tako privlačne kot sicer, saj motijo misli, ki zaposlujejo celo telo. Ta teden je konec še ene zveze. Pa 50 jih boš letos imel. Noro. Če bom jaz tako dobro izgledal pri petdesetih ... Ampak veš, ne vem če je konec ta teden. Še vedno se bosta občasno videla, slišala. Verjetno sploh ni bilo začetka. Pa ne, da nista bila skupaj. Ampak ne verjamem, da so začetki in konci. Bolj poglavja. Ker ljudje lažje beremo knjigo, če je razdelejna na poglavja. Kot si sam dejal, želiš le živeti. In točno to počneš. Kot jaz. Tudi meni se premogokrat zdi, da dobrota je sirota. A, se ne dam. Takšna sva. In veš kaj? V bistvu sva na to ponosna, le težko nama je prevečkrat. Potem pa se malo zjočeva, spiveja "po koje pivo" in gremo naprej. Se ne vidiva po več kot eno leto, pa se lahko drug drugemu zjočeva. Ker se čutiva. Rad te imam Prijatelj.
Tudi moj brat je ta teden sklenil dogovor o delitvi premoženja. Torej se poglavja kar vrstijo. Bravo Brat! Upam, da kdaj vzdigneš roko vznak in vzklikneš: "Yes!" Rad imam tudi tebe. Dasiravno sva tudi midva včasih bolj včasih manj oddaljena. A, kdo ve, kaj prinaša naslednje poglavje.
Moja "knjiga" ali življenje bo imela kar nekaj poglavij. In to mi je všeč. That makes me alive. Boli pa, ko nekomu zaupaš in vnaprej izraziš strah pred prizadetosjo, strah pred tem, da izkoristi to zaupanje. Da me nategne. Me je nekdo opozoril, a moje zaupanje do nje mi je vlivalo upanje. In ja, tudi Tebe imam rad.
Pa da ne bom zopet citiral SSKJ naj omenim le razliko med upanjem in zaupanjem. Upanje je duševno stanje, ko se vidi možnost za rešitev iz težkega položaja. Zaupanje pa prepričanje, da je kdo sposoben, voljen narediti, kar se pričakuje. Kot zanimivost pa le še to, da je hupanje glagolnik od hupati. :)
Očitno ni bilo več upanja v njenih očeh, saj ni verjela v rešitev. Še manj pa zaupanja, saj očitno ni verjela, da sem sposoben. Ampak, a ni to vseeno? Vedno vidimo, kar hočemo. Če želimo iskati krivca vsepovsod drugje, kot pri nas samih, ga bomo našli. Prav tako lahko krivca hitro najdemo v sebi. Nam pa iskanje krivca zapolni čas. In nekateri se bojijo biti brez dela.
Grem. Na 40 letnico. Joj, kako gre hitro. Rekel si, zabava brez otrok. Hm. Še dobro, da ni moj rojstni dan :) Tudi Tebe imam rad, čeprav se vidimo na dve leti.
No ja, kmalu bo mojih 40. Pa lepo nedeljo. Se vidimo na teku!
Komentarji
Objavite komentar