A veš tega?
Tako začenjava dan. Z vicem. Enim. In ga ne štekava. Ni DNK testa, ki bi dokazoval krvno sorodstvo kot so vici. On ne razume. Kot jaz.
In pravi:"Saj stanovanje je lepo, a ne paše v stavbo. Je preveč lepo. Je preveč moderna kopalnica. Ne paše. Ima biserne ploščice. Saj tudi kuhinja je lepa, a miza ne paše ... " Nič ni v redu, a vse je v redu. Prav zmeden je.
Več kot 10 dni s sinom. Ne vem, kdo vse je rekel, da ne znam z otroci. A on ni otrok. Je 14+. Vsaj tako je bilo na Dalijevi razstavi. In na smučanju. Sva bila štirikrat v hribih, sva kuhala. Golaž, Pražena jetrca, koline, pekla pecivo. Tudi brez sladkorja. 14+ je star, a uživava kot otroka. Pošasti iz omare sva predelala, ne pa Pošasti na univerzi. Učil se je. Čistil sekret. Kopalnico, sesal, čistil kletko ptiča. Bedel, spal, počival, bral. Vse. Celo dovoli mi nositi kapo za starejše občane. Stisne se k meni, me žgečka. In ve, kdaj sem vesel. Kdaj se le smejim in kdaj sem res vesel. Pozna mojo tišino. Ko smučava razume moje muhe. Brez problema gre v hribe, razume, ko moram v službo, ve da mora delati za šolo in vpraša kaj je sodni dan.
To je moj sin. Z njim sem preživel 10 dni počitnic. To so bile najboljše počitnice, ki sem jih imel odkar nimam počitnic. Že računa, kako bova skupaj za prvomajske. Kako bova šla okoli Ljubljane, čeprav ne mara hodit. Celo ne mara več, če sam kuham.
Ne razume pa, zakaj nimava oddaje o kuhanju. Bi bila kot Anina kuhinja, ali ne vem katera oddaja. Ker uživava v tem. Bi pa morda vmes kakšen vic povedala. Takšen, ki ga ne razumeva. To bi bilo smešno.
Aja. In zadnji dan ni opazil, da ni več smrečice. Ker bi jo morala imeti do pusta.
Rad ga imam!
In pravi:"Saj stanovanje je lepo, a ne paše v stavbo. Je preveč lepo. Je preveč moderna kopalnica. Ne paše. Ima biserne ploščice. Saj tudi kuhinja je lepa, a miza ne paše ... " Nič ni v redu, a vse je v redu. Prav zmeden je.
Več kot 10 dni s sinom. Ne vem, kdo vse je rekel, da ne znam z otroci. A on ni otrok. Je 14+. Vsaj tako je bilo na Dalijevi razstavi. In na smučanju. Sva bila štirikrat v hribih, sva kuhala. Golaž, Pražena jetrca, koline, pekla pecivo. Tudi brez sladkorja. 14+ je star, a uživava kot otroka. Pošasti iz omare sva predelala, ne pa Pošasti na univerzi. Učil se je. Čistil sekret. Kopalnico, sesal, čistil kletko ptiča. Bedel, spal, počival, bral. Vse. Celo dovoli mi nositi kapo za starejše občane. Stisne se k meni, me žgečka. In ve, kdaj sem vesel. Kdaj se le smejim in kdaj sem res vesel. Pozna mojo tišino. Ko smučava razume moje muhe. Brez problema gre v hribe, razume, ko moram v službo, ve da mora delati za šolo in vpraša kaj je sodni dan.
To je moj sin. Z njim sem preživel 10 dni počitnic. To so bile najboljše počitnice, ki sem jih imel odkar nimam počitnic. Že računa, kako bova skupaj za prvomajske. Kako bova šla okoli Ljubljane, čeprav ne mara hodit. Celo ne mara več, če sam kuham.
Ne razume pa, zakaj nimava oddaje o kuhanju. Bi bila kot Anina kuhinja, ali ne vem katera oddaja. Ker uživava v tem. Bi pa morda vmes kakšen vic povedala. Takšen, ki ga ne razumeva. To bi bilo smešno.
Aja. In zadnji dan ni opazil, da ni več smrečice. Ker bi jo morala imeti do pusta.
Rad ga imam!
Komentarji
Objavite komentar