Pokrovkarji
Bemti! Staram se. Pa ne le zato, ker se ne spomnim, če sem že pisal o Depeših. Depeche mode. Ampak ker mi je všeč glasba, ki je za starejše občane. Zeppelini, Depechi, Peral Jam, no ja vsaj ti so zadnje čase izdali nov album in so še živi. Ostale pa že počasi "kuzla liže".
Seveda ne Depešev. Ti so še vedno mladi. Čedalje mlajši. Dobri so. Me ne moti niti Martin, ki ga Sine opisuje z ne najbolj možatimi izrazi. David pa je res faca. Kot bi zopet Sine rekel, se obnaša na koncertih, kot da tam posluša koncert, ne pa da ga "izvaja". On med izvajanjem tako uživa, da je nesramno. Nesramno seksi bi rekel, če bi bil ženska.
Dolgo časa nisem vedel, kaj je glasba. Saj sem igral tamburico. 13 let. A, glasbe nisem poslušal. Brat je imel tranzistor, pravzaprav kasetar, ki ga je dobil za birmo (zakaj jaz nisem prišel do birme je druga in dooolga zgodba) iz Nemčije. Nemčije! In na njemu je poleg ostalega pisalo AC/DC. To sem bil ponosen, ker ima moj Brat kasetar, ki nosi ime glasbene skupine. To sem namreč poznal preko njega, saj je vsaj on bil normalen in poslušal glasbo in imel spoštovanja vredno zbirko vinilk za tisti čas. Škoda, da ni to strast razvijal naprej. Kakorkoli. Po srednješolski izobrazbi za štromarja sem posumil, da AC/DC ni vedno le ime skupine ampak da obstajata dve vrsti napetosti. Izmenična in enosmerna, ki se z angleško kratico imenujeta AC oz. DC (Alternate Current in Direct Current). Lej ga hudiča, res so hoteli povedati, da ta srebrna zakladnica deluje na 220 V in na baterije. A bolje pozno, kot nikoli. Imam pač dolgo lajtngo. Zato pa sem dober štromar, a ne? Dobro, dobro tudi o tem bi se dalo razpravljati, kako sem "popravljal" televizorje. A, imam le dooolge zgodbe.
Kaj je torej s tem kasetarjem? Pomembno je to, da je Brat ob učenju snemal kasete. Saj vemo. Radio, prižgan gumb za snemanje in pavza. Da je lep rez! Mene je bolj blelo to, da se mašina matra, ko s pritisnjeno pavzo čaka na pravi komad, da ga posname. V 20 letih mi je uspelo zbrati mp3-je pesmi, ki se jih spomnil iz spanca, ko je Brat v sosednji sobi izvajal kreacije. Jaz pa nisem videl niti slišal Glasbe.
Po nekaj vožnjah iz Žalca v Celje mi je v njegovi beli Katrci le uspelo. Le sedel sem na sovoznikovem sedežu in z odprtimi usti poslušal. Čez čas je Brat dejal: "To je to. Nič drugega ni. Nič več. A, ni lepo? Čisto slučajno so bili Depeši. Takrat sem prvič "stopil noter". Od takrat znam brez zunanje stimulacije "stpit noter".
Kar pa ne znam je izvajati več aktivnosti hkrati. Voziti avtomobil in telefonirati, poslušati glasbo in hkrati plesati, to mi je sploh neznanka. Kaj šele poslušati glasbo in besedila. Nak, to ne gre.
Depeše sem preposlušal, nasnel, predvajal vse. Od originalov do psihadeličnih remixov. Bil na koncertu v Ljubljani, na Dunaju, ko so zrušili dvojčka v Ameriki, v Berlinu ob 199.999 ostalih na olimpijskem stadionu ... Celo na ski openingu smo v Falcadat poslušali 14 različic istega komada ob vožnji med količki vijugaste ceste.
Aja. Pokrovkarji so pa zato, ker jih kolega ne mara in v njihovi glasbi sliši rpot pokrovk. Zanimivo. To znam tudi sam. Ampak mi je všeč!
And now something complitely different!
Seveda ne Depešev. Ti so še vedno mladi. Čedalje mlajši. Dobri so. Me ne moti niti Martin, ki ga Sine opisuje z ne najbolj možatimi izrazi. David pa je res faca. Kot bi zopet Sine rekel, se obnaša na koncertih, kot da tam posluša koncert, ne pa da ga "izvaja". On med izvajanjem tako uživa, da je nesramno. Nesramno seksi bi rekel, če bi bil ženska.
Dolgo časa nisem vedel, kaj je glasba. Saj sem igral tamburico. 13 let. A, glasbe nisem poslušal. Brat je imel tranzistor, pravzaprav kasetar, ki ga je dobil za birmo (zakaj jaz nisem prišel do birme je druga in dooolga zgodba) iz Nemčije. Nemčije! In na njemu je poleg ostalega pisalo AC/DC. To sem bil ponosen, ker ima moj Brat kasetar, ki nosi ime glasbene skupine. To sem namreč poznal preko njega, saj je vsaj on bil normalen in poslušal glasbo in imel spoštovanja vredno zbirko vinilk za tisti čas. Škoda, da ni to strast razvijal naprej. Kakorkoli. Po srednješolski izobrazbi za štromarja sem posumil, da AC/DC ni vedno le ime skupine ampak da obstajata dve vrsti napetosti. Izmenična in enosmerna, ki se z angleško kratico imenujeta AC oz. DC (Alternate Current in Direct Current). Lej ga hudiča, res so hoteli povedati, da ta srebrna zakladnica deluje na 220 V in na baterije. A bolje pozno, kot nikoli. Imam pač dolgo lajtngo. Zato pa sem dober štromar, a ne? Dobro, dobro tudi o tem bi se dalo razpravljati, kako sem "popravljal" televizorje. A, imam le dooolge zgodbe.
Kaj je torej s tem kasetarjem? Pomembno je to, da je Brat ob učenju snemal kasete. Saj vemo. Radio, prižgan gumb za snemanje in pavza. Da je lep rez! Mene je bolj blelo to, da se mašina matra, ko s pritisnjeno pavzo čaka na pravi komad, da ga posname. V 20 letih mi je uspelo zbrati mp3-je pesmi, ki se jih spomnil iz spanca, ko je Brat v sosednji sobi izvajal kreacije. Jaz pa nisem videl niti slišal Glasbe.
Po nekaj vožnjah iz Žalca v Celje mi je v njegovi beli Katrci le uspelo. Le sedel sem na sovoznikovem sedežu in z odprtimi usti poslušal. Čez čas je Brat dejal: "To je to. Nič drugega ni. Nič več. A, ni lepo? Čisto slučajno so bili Depeši. Takrat sem prvič "stopil noter". Od takrat znam brez zunanje stimulacije "stpit noter".
Kar pa ne znam je izvajati več aktivnosti hkrati. Voziti avtomobil in telefonirati, poslušati glasbo in hkrati plesati, to mi je sploh neznanka. Kaj šele poslušati glasbo in besedila. Nak, to ne gre.
Depeše sem preposlušal, nasnel, predvajal vse. Od originalov do psihadeličnih remixov. Bil na koncertu v Ljubljani, na Dunaju, ko so zrušili dvojčka v Ameriki, v Berlinu ob 199.999 ostalih na olimpijskem stadionu ... Celo na ski openingu smo v Falcadat poslušali 14 različic istega komada ob vožnji med količki vijugaste ceste.
Aja. Pokrovkarji so pa zato, ker jih kolega ne mara in v njihovi glasbi sliši rpot pokrovk. Zanimivo. To znam tudi sam. Ampak mi je všeč!
And now something complitely different!
Danes to delam drugače. Pripravim glasbo na mp3, ki jo nato poslušam na motorju. Ja, na motorju, saj imam takšnega, ki zna predvajati glasbo. Navijem do konca (glasbo namreč) in grem v mesta v Evropi in malce ven, kjer najdem lokal, ki predvaja lokalno glasbo, kjer igra bend in se predam. Predam glasbi. Priceless!
Komentarji
Objavite komentar