Včasih pustim prazno rolco papirja

Na stojalu v wc. Sem divji, a ne? Pravi dedec!

Danes bil pri bivših kolegih. Prejšnja služba. Nikoli se nisem pretirano ukvarjal s preteklostjo. Ali imel težav s preklaplanjem na novo okolje, družbo. 

Moj prijatelj je še vsaj eno leto hodil v menzo študentskega doma na kosila. Na študentske bone, čeprav sva bila že zaposlena. In on celo ni bival v študentskem naselju. Tam sem bil jaz. V znani šestki. Tristodvanajst. Šest let. Je pa tam z mano žural. In v tistem času hodil tudi na kosila. No ampak, ko sem študentski dom zapustil, nisem več bil v menzi. Ne na kosilu ali pa na žurih. To je bilo za mano. Željan sem bil novega lista knjige, ki jo piše življenje.

Spomnim se tudi obdobja služenja vojaškega roka. Častniška šola, kjer smo kot prva generacija imeli dvakrat dnevno dodatne kondicijske treninge. To je bilo nekaj zame, povprečnega športnika. No ja, že z nekaterimi ekstremnimi podvigi, kot je maraton Celje - Logarska dolina. Več kot 80 km! Kakorkoli. V času služenja sem pridobil toliko kondicije, da hormoni podivjajo. Potem nam pa dajo še orožje v roke in džipe, motorje prirejene za vojsko. Ker sem bil v generaciji drugi najboljši, sem drugo polovico roka imel čast preživeti v specialni brigadi MORIS. Diverzantska enota. Tako sem padel noter, da so vsi, ki me poznajo mislili, da sem gotof. Na vmesnem dopustu sem po vožnji na morje najprej moral narediti nevem koliko sklec, šele nato pivo. Ko se je vojaški rok iztekel, sem opral uniformo, jo zložil v nahrbtnik in odložil na podstrešje. Konec. Kot bi preklopil.

Ob današnjem obisku sem opazil, kako so nekateri ujeti v času. Kako še živijo nekaj, česar že davno ni več. In potem se še čudijo, da sem zadovoljen. Ja, seveda. Kar je bilo, je že šlo. Meni je danes lepo. Da mi bo tudi jutri, moram sam poskrbet. Nihče drug tega ne more narediti namesto nas.

In potem, ko sem tako popolen, moram včasih nalašč pustiti porabljeno rolo toaletnega papirja na wcju. Ob tuširanju pa razmišljam, kako je to kul. Razmišljam še, da sem pravzaprav tako hudičevo organiziran, da se sploh ne morem presenetiti. Saj imam zraven predal polno novih rolc. In zato po tuširanju raje snamem prazno iz stojala in nataknem novo. Who am I kiddin'! That's me.